Lep pozdrav!

Včasih se mi zazdi, da mojim težavam kar ni konca.
S fantom sva skupaj že nekaj let, načrtujeva skupno življenje in sem študentka 4. letnika na Univerzi.

Sicer sva načrtovala otroka v tem letu, a nama je vse skupaj uspelo nekaj mesecev prekmalu. Pa nič zato, ko vidim, kakšne težave imajo drugi s spočetjem otroka, se čutiva blagoslovljena.

Kljub temu me je strah prihodnosti. Faks bom uspešno končala, to vem, tudi diplomo mislim spisati v času porodniškega dopusta.
Fant je redno zaposlen, tudi jaz sem delala preko študenta in uspela sva privarčevati kar nekaj denarja. Urediti si morava še stanovanje. In grabi me panika, kje bova dobila dobila ves potrebni denar. Fant mi stoji ob strani in nama obema daje upanje, jaz pa sem občasno čisto panična. Ali je to normalno za nosečnice?

Spoštovana Petra, panika ni pravi izraz, saj pomeni brezglavo in nesmiselno ravnanje ob velikem strahu.Vaši pomisleki so povsem realni, la tudi kanček tesnobe po pravilu doživlja vsaka nosečnica v pričakovanju na pomembni dogodek.V tem niste nič posevbej drugačni od svojih vrstnic.Diplomirali boste na dveh področjih skoraj sočasno.

Draga Petra!
Normalno je, da te skrbi kako se bo vse izteklo… Naj ti povem iz lastnih izkušenj.
Ko sem izvedela, da sem noseča (neplanirano), semdobila še večjo motivacijo za študij. Diplomirala sem v petem mesecu nosečnosti, dobila službo in se zaposlila v šestem mesecu. Vem, imela sem tudi srečo, toda če vse to odpišem…Imam čudovitega sina, ki je bil sedaj star dve leti. Vse se bo uredilo…, da sta le s partnerjem složna.
Lep pozdrav, Alja

Petra,
če se s fantom ujameta, če se razumeta, če je med vama tisti ogenjček, ki mora biti, …, potem ti zavidam.
To je to, za to se živi!
Ta teden sta dva moja kolega dobila otroke, en sina drug hčero. Ta, ki je dobil hčerko mi je pisal: “sedaj vem kaj je smisel življenja”.
Zagrabi življenje in veseli se vsake sekunde svoje nosečnosti,kajti to je najlepše kar se mlademu dekletu lahko zgodi.
Želim ti zdravega in lepega dojenčka.

Draga Petra,

Petra ne beli si glave. Glavno je, da se s partenrjem razumeta, finančne težave bodo že prebrodene…
Verjemi mi…, jaz sem pred nekaj več kot letom dni bil podobnih misli kako zaživeti v skupnem gospodinjstvu, otrok, družina…, vendar me je partnerka iz danes na jutri po 8 letih zapustila. To je še hujša mora, denar in druge težave se da premagati, le skupaj morata držati.
Želim vama mnogo sreče.