Prav lepo pozdravljeni!

Danes sem “zasrfala” tudi v vaš forum in želim vas nekaj vprašati. Morda se vam bo zdelo neumno, mene pa malo žre. Zgodva je taka. Poročena sem tri leta in nekaj mesecev, stara bom 28 let, zdrava, lepo skrbim za zdravje in kondicijo … Pred pol leta sem spontano splavila v 4. mesecu, kasneje je bilo ugotovljeno, da zaradi pregrade v maternici, ki je bila pred mesecem dni odstranjena. V prihajajočem ciklu si z možem želiva spet zanositi, saj imava oba rada otroke in drug drugega, zdravnik mi je zagotovil uspešno donositev po operaciji, skratka, ni ovir, za naraščaj. Oba z možem sva iz družine s tremi otroki, jaz sem med dvema bratoma, mož pa ima še par. Odkar sem spontano splavila, me kar zaboli, če izvem, da kdo drug pričakuje (trenutno prijateljica, sodelavka in svakinja). Vsakič, ko naletim na temo naraščaja, mi je hudo zaaradi nedavne izgube. Naj omenim še, da sem se pred zanositvijo tudi hormonsko zdravila zaradi PCO ( Diane 35) in bila med “zdravljenjem” depresivna. Depresivna sem bila tudi med nosečnostjo, čeprav sem si jo močno želela. Da temu še ni konca, si že leta in leta želim imeti deklico in si se tudi predstavljam z dojenčico, od drugih otrok me zanimajo deklice, v prejšnji nosečnosti sem izbirala že imena – za deklico, se pogovarjala ali zamišljala plodek – kot deklico … Sploh si ne predstavljam, da bi imela fantka za prvorojenca. Ali je kaj narobe z mano? Prav bojim se, kaj bo, če bom rodila fantka. Na splošno je družbeno sprejemljivo mišljenje, da matere nagonsko vzljubijo otroka, da nagonsko vedo, kaj mu nuditi, kaj potrebuje; da jih ne zanima spol, temveč, samo, da bo. Bla, bla, si mislim. Več pogovorov in te vrste podpore bi morale imeti ženske in mlade mamice na voljo. Lepo prosim za odgovor (vprašanje se je izgubilo nekje med tekstom) ali za pojasnilo, ker ne vem več, če sem pri ta pravi. Najlepša hvala in lepe predpraznične dni vam želi Stella

Spoštovana Stella,
ste čustveno bogati in to je že pogoj za uspešno vzgojo otrok, seveda pa ni edini.Otrok potrebuje za zdrav razvoj predvsem stabilno, srečno in radovedno (pa ne stikljivo) mater, ki bo znala prisluhniti, ponuditi, pa tudi kdaj kaj odreči,da ne bi razvajala, seveda.Poskrbite torej najprej za svojo stabilnost, privoščite si dovolj gibanja in spanja, glede zanositve pa ubogajte svojega ginekologa.

Pozdravljena Stella

Lahko vas potolažim, da ni nič kaj narobe z vami. Jaz pri nosečnosti sem si želela fantka, da sem bila že obsedena.
Rodila sem deklico, ker sem jo takoj vzljubila.
Boš videla, če boš slučajno imela fantka, da ti bo vseeno, ko ga boš kot mati vzela v naročje…….
Jaz sem tudi imela pregrado na maternici ampak moja nosečnost je potekala b.p. Saj zdravnik ni mogel verjeti..
Sedaj bi želela ponovno zanositi že 10 let pa ne morem, ker imam pregrado na maternici, vidiš da se čudeži tudi dogajajo.
Bila sem dva krat na histeroskopiji in upam kot vi, da bom zanosila……
Ne sekirajte se boste videli kako življenje je lepo.
Saj mora biti malo preglavic malo kaj dobrega, če ne življenje nebi bilo zanimivo………
Z vami ni nič narobe kot vam je svetoval DR. Rejc.

Želim vam vso srečo z zanositvijo in, da postanete čimprej mamica.

Bodite lepo pozdravljeni

L.P, Doroteja

Hvala obema za odgovor. Sem že malo pogledala v dno duše in se malo sprostila glede tega.Srečno v prihajajočem letu vam želi stella