Pozdravljen,

Pišem vam v upanju, da mi boste dali kakšen pameten nasvet. Imam sina, ki je (domnevam) v puberteti. Star je okrog 20 let. Imel je dekle, s katero sta se ‘sporazumno’ razšla. Po tem pa on ni več to, kar je bil. Vedno nasmejan, prijazen, pripravljen pomagati (vedno in vsem!)… skratka dečko ‘ohinsploh’. Sedaj se je kar nekako zaprl vase, vse mu gre na živce, nič več ne izvem od njega. Samo to, da ‘mora priti na mesto’.
Povedati moram, da je najmlajši otrok, ima starejšo sestro, ki se je pravkar odselila (dobro sta se razumela) in misilm, da jo kar pogreša.
Prosim, dajte mi kak nasvet. Nekako ne pridem več do njega, da se pogovoriva.

Hvala vnaprej in lep dan,
Karmen

Spoštovana Karmen,
puberteta, ki bi se ponovila pri dvajsetih je praktično izključena, obstajajo pa stanja, ki iz sproščenega in zadovoljnega človeka napravijo čemernega in brezvoljnega, ki okrnejo komunikativnost inpospešijo umik od družbe.Napišite, ali so to , da “mora priti na mesto” njegove besede, ali vaša razlaga, napišite s čim se ukvarja( je zaposlen, ali študira, raziskuje),napišite več o njegovih konjičkih,njegovem siceršnjem početju čez dan in o kvaliteti spanca.Šele s temi podatki vam bom lahko bliže opredelil sinovo stanje.Napišite tudi več podatkov o vaši širši družini.