POZDRAVLJENI,

DOMA IMAM NEUREJENE DRUŽINSKE RAZMERE, PSIHIČNO FIZIČNO NASILJE, TO TRAJA ŽE PRECEJ LET.
KO JE KAKŠEN DAN NORMALEN, ŽE POGREŠAM PREPIRE IN ŽALJIVKE, KI JIH SLIŠIM VSAK DAN. TAKO , DA SEM POTEM JAZ TISTA, KI NAREDI PREPIR, KER MI ENOSTAVNO MANJKA DA ME KDO PONIŽUJE IN TEPE.
ALI SEM NORMALNA? HOČEM DA ME LJUDJE NE MARAJO, KER VEM DA BI BILO BOLJŠE, ČE ME SPLOH NE BI BILO. HOČEM, DA ME DOMA PONIŽUJEJO IN TEPEJO.
KAJ JE Z MANO NAROBE?
HVALA ZA ODGOVOR, ČE SE VAM BO ZDELO VREDNO ODGOVORITI

Spoštovana Nija,
namerno prenašanje poniževanja in trpljenja je enako agresivno dejanje, kot njuno povzročanje, saj daje možnost neskončnih očitkov, ki so v bistvu agresivno ravnanje, prav tako je agresivno ravnanje javna osramotitev krivca in siljenje okolice, da vas tolaži v vlogi žrtve.Kaj je normalno je zelo relativen pojem in ima nekaj deset definicij, od katerih nobena ne drži povsem. Dejstvo je , da občutite užitek v tem česar bi se marsikdo drugi v loku izognil, je pa to v bistvu več kot povdarjena potreba po pozornosti, izražena z nenavadno simboliko.Če ne gre za ekscese, lahko pomeni takšno vedenje v med partnerjema vznemirljivo igrico če jo sprejemata obe strani .
V splošnem mislim, da ste “čisto malo depresivnil” in da bi se mnogo bolje počutili, če bi se tega iznebili.Morda bo zadoščalo že nekaj psihoterapevtskih seans ( tudi v spremstvu moža), da bodo družinske razmera dobile prijaznejšo podobo, vi pa več užitka na področjih, ki ste jih do sedaj zanemarjali.