Romih tu
Malo se še lovi, na ljuebzenskih pa ima za odgovoriti na eno vprašanje. Takoj bo nazaj 🙂
Primož
Pozdravljen, Boštjan.
moje vprašanje nima sicer prav nobene povezave s to temo, ampak upam, da mi tega ne bodo zamerili 🙂
Pogrešam namreč Milijonarja – odkar je Sanjska ženska, ga kar ni, pa nikjer nisem zasledil, kdaj bo spet. Kdaj ga (te) lahko spet pričakujemo, VSAJ 1 x na teden?? Že to mi ni bilo všeč, da so ga skrajšali :((
Hja, takole je ta reč. Ko se konča sanjska ženska, bo spet nekaj Milijonarjev. Mislim, da je to nekje maja meseca. Jesen je pod vprašajem, vendar se Milijonar ob petkih odlično obnese, dobra gledanost pa ponavadi pomeni … ampak vseeno ne vem, res, kako bo. Je pa dejstvo, da te vrste kviz obdrži neko svojo publiko v vseh situacijah. Samo ustrezen termin potrebuje.
O, dober dan.
Ker vidim, da ravnokar s Filipom obdelujeta temo Milijonarja, pa bi še jaz pristavila svoj piskerček. O.K., saj vem, da je oddaja posneta po licenci, me pa že nekaj časa muči eno vprašanje. Zakaj ne bi (glede na to, da je sedaj res veliko “tematskih” oddaj) enkrat organizirali oddaje, kjer bi bili kot gledalci tudi otroci, ki so kakšno leto mlajši od predpisane meje (no, ne ravno dojenčki, hehe)?! Mislim, glede na to, da so sploh naši otroci, ki so bolj oddaljeni od prestolnice, prikrajšani za marsikatero takšno doživetje… Milijonarja pa vsi zelo radi gledajo. Predvsem merim na otroke, stare tam nekje okoli sedem do devet let – ostali pa so ja itak že “preodrasli”, boš kaj kmalu videl ;-). Tvoje gostje bi pa bile vzgojiteljice in učiteljice – kaj ne bi bilo luštno?! 🙂
Po drugi strani pa tudi razumem, da bi se najbrž scenograf, režiser, kamermani in še kdo najbrž zgrozil nad mojo idejo. Vendar pa se snemajo tudi otroške oddaje, ni tako? Verjetno pri npr. Malih sivih celicah nimajo otrok na verigi, a?! :-)) Če ne drugega, vem, da bi se ti kot mladi očka kar dobro odrezal v komunikaciji s tako starostno skupino. Morda pa bi te še celo kaj naučili…..:-))
Lp.
P.S.
Verjetno se sprašuješ, od kod mi taka bedasta ideja…. predvsem iz lastne izkušnje, ker ju dvakrat nisem smela vzeti s seboj v studio na Milijonarja. Še danes poslušam to temo…. 🙁
Živijo, Boštjan!
Jaz imam cel kup vprašanj zate, ker sta mi ti in tvoja žena, čeprav vaju sploh ne pozna, resnično zelo simpatična in se že prav veselim, da podeliš kakšno svojo starševsko izkušnjo in nasvet.
Bom pa bolj milostna:-) in te bomn vprašala
KAKO NAREDIŠ HOBOTNICO “IZPOD PEKE”, ki je baje tvoja specialiteta?
Tudi moja …. polovica je namreč “čist noter v lovljenju” in …. saj veš kako gre potem, ane?
Hvala lepa za odgovor in lep pozdrav
Joj, pa bi bila le še malo nadležna, ker se naša 6m miška ravno ukvarja sama s sabo….
Boštjan, veš kaj mi povej (joj, saj dovoliš, da te tikam, ane?):
predvidevam, da z ženo prakticirata robinzonske počitnice (ali se morda motim?) in me zanima kako ste se zorganizirali zdaj, ko ste trije. Midva sva tudi pristaša tovrstnih počitnic, pa odkrito rečeno letos kar ne upava nekam “bogu za hrbet”, kjer ni dostopa z avtom itd, itd.
Daj mi povej, kako je izgladalo vaše “prvo morje v troje”? Če ste se šli “robinzone”, kaj ste vzeli s seboj in kako ste se sploh “zrihtali”?
Midva sva sicer nekako planirala, da bi maja meseca odrinili na en krajši oddih, ki bo predvsem v znamenju sprehodov, septembra pa bi že šli (takrat bo miška ravno eno leto stara) nekam bolj južno, ampak kot že rečeno “nimava jajc”:-( (pa brez zamere za “grde besede”).
Hvala, hvala.
saj moj predlog ni zajemal norčevanja in zabavanja vzgojiteljev na svoj račun. Predvsem se mi zdi, da bi kot gledalci lahko doživeli tisti utrip studia, samega snemanja oddaje in podobnega. Reciva na kratko – širitev obzorja.
Tudi ti se najbrž ne bi bila pripravljena norčevati iz same sebe, sploh, če bi te gledala vesoljna Slovenija, a?! :-)))
Aha, torej bi na vročem stolu sedeli učitelji… Ja, licenčno pravilo je, da premaldi obrazi naj ne bi sedeli med občinstvom. Vendar te otroke med snemanjem posadim na tretjo tribuno, ki je tik za kamerami – očitno ste šli tja sedet, ali kako?
Se mi pa zdi zanimiva ideja, da bi publika enkrat bila čisto drugačna, problem bi se pojavil pri tekmovalcih. Kdo od učiteljev bi dal na ogled svoje znanje pred učence? No, pa ni vrag da jih deset ne bi našli, idejo bom povedal producentki – hvala!
Hobotnica pod peko. varianta v domači pečici. Skuhamo jo v ekonom loncu. Za kilsko nekako 15-20 minut. V vodo dam malo vinskega kisa, lovorjev list in popra. Kuhano razrežeš na poljubno velike košče, ne prav drobne.
V pekač streseš narezan krompir, na kocke narezan paradižnik, na lunice narezano čebulo, rožmarin, oljčno olje, poper, sol, in kakšen deci do dva suhega belega vina. Joj, pa narezano hobotnico, seveda. To vse fino premešaš, pokriješ z alu folijo in daš na kakšnih 200 stopinj. Merilo za čas je krompir – pečeš, dokler ni mehak. Na koncu lahko pekač odkriješ in z žarom malo zapečeš od zgoraj.
Za pravi način pod peko pa potrebuješ žar, litoželezno posodo s pokrovom in kovinski obroč. Tega daš na vrh pokrova, da žerjavica ne pade stran.
Stvar je hudo enostavna in manj ko se sekiraš, lepše uspe.
Ne, jaz sem že sedela na “ta pravi” tribuni – otrok pa nisem vzela s seboj zaradi razloga, ker sem šla kot spremljevalka, na tistem obrazcu pa je poudarjeno, da otrok pod omenjeno starostno mejo ne sme v studio. Oprosti, vendar, a res misliš, da bi tvoja hčerka ostala na tisti tribuni, katera ni v središču celotnega dogajanj?! :-)) Ej, zdaj sem se pa res nasmejala. Pa ja veš, kako radovedni so otroci.
P.S.
Upam, da te moje tikanje ne moti, tule se vsi počez tikamo. 😉 Pa tudi sama še nisem prav dooooolgo na svetu.
Bivša miška, na zares robinzonskih počitnicah smo bili takrat ko je bila mala še v trebuščku in takrat je še šlo. Brez vode, z nekaj akumulirane elektrike, hladilničkom na plin, gadi na terasi, in kopalkami, ki so ves čas ostale v potovalki. Špica!
Ko sva dobila otroka, se nama je zdelo, da edino brez tekoče vode ne bo šlo. Dobro je met tudi kakšno senco, ker je dete za hlad neznansko hvaležno. Dobro zalogo plenic in ostalih potrebščin s sabo in čimmanj skrbi ter kompliciranja. Z nekajmesečnim se po mojem najlaže potuje ponoči, naša je vso pot mirno spala v jajčku in ko smo zapeljali na trajekt, je odprla oči in se pretegnila. Fantazija!
Lani smo s štirimesečno šli v apartma na Braču. Malo smo jo namakali v vodo, jo pazili pred premočnim soncem in je šlo kot po maslu.
Midva veselo zagovarjava teorijo, da z dojenčkom čimprej povsod.
Tudi moj predlog ni zajemal norčevanja iz nobenega.
Se mi je pa zdelo zanimivo, da so otroci v obratni vlogi kakor v šoli.
Za doživet utrip studia, samega snemanja oddaje in podobnega pa ni nujno da so na vročem stolu ravno učitelji.
Oprosti ampak se ne morem zadržati: Ta vesoljna slovenija je pa itak tako vesoljno dolgočasna, da bi bila kaka posebno zanimiva oddaja pravo presenečenje.