na pomoč!
Če ne gre pa probaj; http://www.najdi.si in vpiši ” ljudske pesmi” !
Joj, kakšen naslov. Sem mislila, da sta spet dva mrtva pa trije nezavestni;((((
Tule je nekaj naslovov ljudskih pesmi, da si jih boš lažje na netu poiskala:
Al me, al me bos kaj rada imela
Ali zonkraj Dravce so dekleta
Bod moja, bod moja
Bog daj, Bog daj dober vecer
Bratec iz Ljubljance, ta prvo mi povej
Bunda, bunda, bunda, bunda
Castito
Da gora ta Skarbinina
Da höra ta Banörina
Da stiri ceri plesejo
Dans ponavadi damo si radi
Delaj se, delaj, beli dan
Dober vecer vam Bog daj
Dober vecer, dober den
Dober vecer, dober vecer
Dober vecer, kristjani
Dober vecer, stara majko
Dobil sem pisemce
Dolcme Jezus
Drugokrat vam cemo peti
Dusa sla pred nebeska vrata
En glazek vinca je slajs kot med
En hribcek bom kupil
Eno drevce mi je zraslo
Fantje primorski na vojsko gredo
Fasenk se nam priblizuje
Gor pri sveti Jakopi
Gospod je poslal pa medveda
Iz Kerpatske gore
Izidor ovcice pasel
Jaz pa v gorico grem, gorico grem
Jezus je krvav pred Marijo stal
Jn hor an doli po sried vasi
Kamer sem lani tancala, tancala
Kdor hoce olcar bit
Ko jutraj gor vstanem
Ko pticica sem pevala
Ko zbrani gremo vsi skoz vas
Lacna nisi, zejna ne
Lej sem, lej sem, ocka lubi
Lepo mi poje crni kos, oj, crni kos
Lepsga dekleta ni na svet
Ljubca moja, ma ki si snucer bila
Magdalena vpije
Mamica, mamica
Marija z Ogrskega gre
Mene glavica boli
Mi smo prisli, da nam daste
Mi, Slovenci, mi se ne prodamo
Minka prasa deda
Moj fantic je v Crni doma
Moja palica je trda
Mojda decva m je posto poswava
Na brejgi trnina
Na tem hribu stoji ta cerkev
Na visoki gori sonce sije
Ne de mi vec rasla
Nekdo gre po cesti
Nünaj, nünaj, sinek moj
O, kako je dolga, dolga pot
O, Marija s planinske gore
Oce nas, nam od Jezusa dani
Ocka mrtev lezi
Od ked si, lübica, ti doma
Oj, dober vecer, jumfrajda
Oj, ti spanic moj, kaj ti jes povem
Oj, ti uboga sleva pijana
Okoli hisice so same rozice
Pa je bla uohcet u Kangalileji
Pa pride dol z grascince
Partizani v gozd gredo
Pemiua nevesta, premiu je tvoj stan
Po cesti pa pride jagrcek mlad
Po lougi leice, po lougi leice
Po placu spencira en bogat soldat
Po vrt sprancira, po vrt sprancira
Po vrtu je sprancirala
Pojdem u Rute, u Rute
Preleipo ravno je polje
Preljuba mati svecenska
Prisel je mis iz misnice
Prisla bo, prisla pomlad zelena
Prsu je ta vjelki kejdn
Prva je urca te noci
Rad bi videl, rad bi vedel
Ringa ringa raja
Saki petek jutr
Sem sel po zelenem travniku
Sem sel, sem sel cez gmajnico
Snoc pa dav je slanca padla
Stoji, stoji tam Beli grad
Stoji, stoji tam kloster lep
Stonderja kopajo
Tam dol na ravnem polju
Ti pastirci na ti gmajnci
Tri race, tri pure, tri bele gosi
Tri zazibalke
U beltinskoj fari en fanticek mlad
U Tminu na placu korjera stoji
Vejtr sem, vejtr
Veseli cas prihaja
Vino ino voda, zlahtni dve reci
Voda mi tece in sumlja
Vse ticice lepo pojo
Za dezjem pa soncece sije
Zaslisal, zaslisal sem pticico pet
Zato smo sem prirajzali
Ze dolgo nismo pili ga, pili ga, pili ga
So pa zoprne tele pesmi, je kar čudno, da se mora v enem dnevu celo pesem na pamet naučit:(
Ljudske pesmi so:
– Čuk se je oženil,
– Dekle je po vodo šlo
– Žabja svatba
– Ko si srečen
– Marko skače
– Barčica po morju plava
– Šmentana muha
– Lisička je prav zvita zver
– Na planincah
Če želiš besedilo katere od teh mi povej in ti ga prepišem.
Nekaj, jih je…. upam, da bo lahka izbira.
Lep dan!
Barbara
ČUK SE JE OŽENIL
Čuk se je oženil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa.
Čuk sedi na veji, tralala,
sova na vereji, hopsasa.
Sova čuku miga, tralala,
češ, pa se vzemiva, hopsasa.
Čuk pa sovo vpraša, tralala,
kol’ko dota znaša, hopsasa.
Eno bučo vina, tralala,
en’ga peterlina, hopsasa.
Vino bova spila, tralala,
bučo pa ubila, hopsasa.
Čuk se je oženil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa.
S’nica je bla družica, tralala,
k’ ima rdeča lica, hopsasa.
Osel starešina, tralala,
tam za mizo kima, hopsasa.
Lisica je b’la teta, tralala,
ki je kruhek gnetla, hopsasa.
S kremplji ga j’ mesila, tralala,
z repom usadila, hopsasa.
Psi so bili godci, tralala,
z velikimi gobci, hopsasa.
Mačka je b’la dekla, tralala,
jedi je z mize vlekla, hopsasa.
Zajec je točil vino, tralala,
suha grla močil, hopsasa.
Kos ima rdečo kapo, tralala,
vina ima pod kapo, hopsasa.
Kar je čuk priženil, tralala,
sova vse zapila, hopsasa.
Kaj si pa storila, tralala,
mošnjo izpraznila, hopsasa.
Komar pa z muho pleše, tralala,
da se zemlja trese, hopsasa.
Muha se spotakne, tralala,
nogo si izmakne, hopsasa.
Gredo po zdravnika, tralala,
sila je velika, hopsasa.
Preden ta priteče, tralala,
muhi kri odteče, hopsasa.
DEKLE JE PO VODO ŠLO
Dekle je po vodo šlo
na visoke planine.
Vodo je zajemala,
je ribico zajela.
Ribica jo je prosila:
oj, pusti me živeti.
Dekle b’la je usmiljena,
je ribico spustila.
Ribica je zaplavala,
je dekle poškropila.
JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO
Jaz pa pojdem na Gorenjsko,
gor na gornje Štajersko.
Nihče drug ne pojde z mano
kakor drobna ptičica.
S kljunčkom mi bo pot kazala,
s perjem senco delala.
Pesmice bo prepevala,
kratek čas mi delala.
Mal’ počakaj, mal’ ponehaj,
da se vreme sprevedri.
Vreme se je sprevedrilo,
zdaj pa moram rajžati.
Ti boš pa doma ostala,
milo se boš jokala.
ČIN ČIN ČIN DREŽNICA
Čin, čin, čin, Drežnica,
kje so kozice,
gori na travici, kjer ni vodice.
Hojaja, hojaja, hojajaja …
Sončece sije,
dežek nam gre,
naš mlinar pa melje
brez vsake vode.
Hojaja, hojaja, hojajaja …
Dekle je šivala
vse brez šivanke,
fantič brez noge
je skakal čez planke.
Hojaja, hojaja, hojajaja …
BARČICA PO MORJU PLAVA (ta ma sam 2 kitici)
Barčica po morju plava,
drevesa se priklanjajo.
O, le naprej, o, le naprej,
dokler je še vetra kej.
Barčica po morju plava,
jadra se razpenjajo.
O, le naprej, o, le naprej,
do brezkončnih krajev mej.
LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER
Lisička je prav zvita zver,
pod skal’co ima svoj kvartir.
Pa z repkom mahlja,
pa s kremplji praska,
pa vpraša , če je lovec doma.
Oj, lovec pa na skal’ sedi,
nabito puško v rok drži.
Pa čaka na njo,
da ustrelil jo bo,
če le prikazala se bo.
Lisička pa je zvita b’la,
pri drugi luknji ven je šla.
Na hribčku sedi,
se sladko smeji,
pa jagrčku fig’ce moli.
MARKO SKAČE
Marko skače, Marko skače
po zeleni trati,
aj, aj ajajaj,
po zeleni trati.
V rokah nosi, v rokah nosi
sedem žutih zlatih,
aj, aj ajajaj,
sedem žutih zlatih,
To de njemi, to de njemi
za devojko dati,
aj, aj ajajaj,
za devojko dati,
Pijte, jejte, pijte, jejte,
moj’ga brata konji!
aj, aj ajajaj,
moj’ga brata konji!
Pa smo išli, pa smo išli
daleč po devojko,
aj, aj ajajaj,
daleč po devojko,
Prek devetih, prek devetih,
pred desetih mostov,
aj, aj ajajaj,
pred desetih mostov,
Dajte nam jo, dajte nam jo,
naša draga mati!
Aj, aj ajajaj,
naša draga mati!
Ne dam ti jo, ne dam ti jo,
lagov si bradati!
Aj, aj ajajaj,
lagov si bradati!
Raj jo hočem, raj jo hočem
v skrinjo zaklepati!
Aj, aj ajajaj,
v skrinjo zaklepati!
MOJ OČKA ‘MA KONJIČKA DVA
Moj očka ‘ma konjička dva,
oba sta lepa šimeljna,
cing cingel, cing cangel,
cing cingel, cing cong,
veselo je moje srce.
Za enega poprosil bom,
da drevi v vas pojezdil bom,
cing cingel …
Čez tri gore, čez tri dole,
čez tri zelene travnike,
cing cingel …
Bom jezdil k svoji ljub’ci v vas,
prepeval in vriskal naglas,
cing cingel …
Po celi vasi lučke ni,
pri moji ljub’ci pa so tri,
cing cingel …
Ena gori do polnoči,
ta drugi dve do bel’ga dne,
cing cingel …
Konjič pred hišo prileti,
se ljub’ca moja gor zbudi,
cing cingel …
Z eno roko bo odpirala,
z drugo roko me objemala,
cing cingel …
Konjiča bo dala v štalico,
mene pa v svetlo kamrico,
cing cingel …
Konjiču bo dala šop sena,
meni pa vinca sladkega,
cing cingel …
Konjiču bo dala pšeničice,
meni pa rdeče ličece,
cing cingel …
NA PLANIN’CAH SONČECE SIJE
Na planin’cah cončece sije,
na planin’cah luštno je.
Gor pojejo drobne ptičke,
gor cvetejo rožice.
Moje dekle jih pa rtga,
da mi pušeljc naredi.
Za klobuk ti ga bom pripela
z eno zlato knofeljco.
NA PLANIN’CAH LUŠTNO BITI
Na planin’cah luštno biti,
tam je dosti mleka piti.
Pastir pa prav’: juhej, juhej!
Na planincah luštno je.
Na planin’cah sonce sije,
ko dolin’co še megla krije.
Pastir pa prav’: juhej, juhej!
Na planincah luštno je.
Pastirica krav’ce pase,
ona ima svoje špase.
Pastir pa prav’: juhej, juhej!
Na planincah luštno je.
Pastirica žgance kuha,
v lon’c ji pade ena muha.
Pastir pa prav’: juhej, juhej!
Take žgance sama jej!
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA, JA, JA
Moja dekle je še mlada, ja, ja,
komaj ima šestnajst let.
Še štir’ jo bom čakal, ja, ja,
da bo stara dvajset let.
Cela žlahta mi jo brani, ja, ja,
ker je revnega stanu.
Naj bo revna, al’ bogata, ja, ja,
moja in moja bo.
KJE SO TISTE PTIČ’CE MOJE
Kje so tiste ptič’ce moje,
ki po zraku letajo,
ki po zraku letajo
pa men’ veselje delajo.
Kje so tiste rož’ce moje,
ki po vrtih rasejo,
ki po vrtih rasejo
pa men’ veselje delajo.
Kje so tiste rib’ce moje,
ki po vodi plavajo,
ki po vodi plavajo
pa men’ veselje delajo.
