pred 3 tedni je partner prekinil najino 5-letno razmerje. V zadnjem mesecu pred razhodom je večkrat omenil, da ne ve, če je popolnoma zadovoljen v razmerju. Kot razlog razhoda je omenil občutek, da ni to to, da nisem ženska zanj, jokajoče je rekel, da me ima rad a da me ne ljubi. Še tedne pred tem sva iskala skupno stanovanje v katerega bi se vselila v maju ter planirala in si ogledovala nakup novega avta. V zadnjih 3 mesecih sem jaz zaradi izredno visokih delovnih obremenitev s prav tako prisotnim mobingom depresivno dekompenzirala. S psihoterapevtko, katero sem si poiskala po razhodu ugotavljava, da je to pri meni ponavljajoči vzorec ob višjih predvsem službenih obremenitvah. Takrat ne zmorem več skrbeti zase-neurejena prehrana, razmetano stanovanje, pomanjkanje energije za aktivnosti, zredim se in sem zaradi tega nesrečna in nezadovoljna s sabo. Ugotavljam, da partner ni zmogel sprejeti te moje depresije, velikokrat je bil frustriran, da sem nesrečna a se hkrati ne premaknem, da bi kaj proti temu naredila, velikokrat mi je predlagal, da si poiščem pomoč psihoterapevta a jaz sem se upirala temu, kar mi je danes žal.
Z bivšim partnerjem od razhoda še nisva komunicirala, pogovor imava vsekakor v planu. Imam veliko vprašanj in nejasnosti na plečih, ki me vsakodnevno obremenjujejo v zvezi z najinim razmerjem in stvareh, ki jih je ob razhodu povedal.
Zanima me, kdaj je čas za pogovor?, kmalu bo minil mesec dni od razhoda, mene pa od znotraj žre. Zmenila sva se sicer da on naredi prvi korak h pogovoru a ne vem kako dolgo bo še čakal, najverjetneje precej dolgo. Ali naj jaz naredim 1. korak?

Zakaj se se vedno z njim ubadas? Delaj na tem da se custveno ohladis do njega in pojdi no contact samo to pomaga. In spoznavaj druge. Cisto nic drugega ne pomaga ppvedal je kako cuti.. Se pa zgodi tudi da ugotovijo cez cas da trava ni bolj zelena na drugi strani in jim je zal. Ti delaj na yem da ga zbrises iz sistema.