Nedolžnost pri 26
Zdravo, kot že sam naslov pove, sem star 26 in še nikoli nisem imel spolnega odnosa. To dejstvo me vedno bolj in bolj razžira. Čeprav vem da je problem v tem, da imam zelo nizko samopodobo in samozavest, dokaj malo sem hodil ven in sem bolj umirjen tip človeka – nerad izstopam. Do sedaj tudi še nisem bil v nobeni resni zvezi, bil pa sem v nekajmesečni “avanturi” z eno punco ki sem jo spoznal na spletu. Ta “avantura” je zgledala bolj tako, da sma se dobivala na pijačkah in kavicah, čeprav sem se kasneje z njo tudi prvič poljubljal. Povabila me je tudi k sebi domov, kjer sma si skupaj ogledala film in takrat sem bil tudi najbljižje da bi doživel svoj prvi spolni odnos ampak nekako nisem upal narediti koraka naprej in je ostalo zgolj pri božanju in poljubljanju. Kasneje se je punca zgleda naveličala in mi dala vedeti da sva lahko samo prijatelja in tako se je končalo. Res nevem kako naj si dvignem samozavest, da bi si več upal, ker zdaj prihajam v tista leta kjer si mnogi ustvarjajo družino, veliko prijateljev, znancev so že postali starši, jaz pa še niti prvega spolnega odnosa nisem doživel. Naj še povem da nisem debel, mogoče imam kakšnih 5kg preveč ampak, ker sem visok se to ne pozna toliko na videzu, imam izobrazbo, sem redno zaposlen, imam svoj avto, mogoče je še problem v tem ker živim pri starših in ja mama je zelo ljubosumna. Včasih imam občutek da se obnaša kot da sm še zmeraj mladoleten in to me ubija zato si želim da bi šel na svoje. Prav posebej se z športom ne ukvarjam razen hoja v hribe. Začeti nameravam tečt in delat na sebi. Tako to sem moral dati iz sebe, če ima kdo kak predlog je dobrodošel pa prosim brez žaljivih komentarjev. Hvala
Zdravo, sem v podobni situaciji kot ti, le nekaj let sem starejša. Zato vem kako se počutiš in te razumem. Tudi jaz nimam samozavesti, sem sramežljiva, introvert… Zato še nikoli nisem imela fanta, enostavno se nikoli ni nihče zanimal zame. Kljub temu, da se nimam za lepo vem, da moj videz ni kriv za to. Svoj prvi poljub sem ne dolgo nazaj doživela z nekom, ki mi je zelo všeč, a je želel z mano le avanturo. Sedaj mi je žal, da sem ga iz strahu in sramu zaradi moje neizkušenosti zavrnila. Bojim se, da je to bila moja edina priložnost, da bi bila z nekom intimna. Ker nimam več upanja, da bom kdaj v resni zvezi. Žal nimam nobenega nasveta zate. Ne bom pa ti pametovala, kako si še mlad in boš že našel nekoga in da spoznavaj nove ljudi (zdaj je to tako ali tako omejeno) ter podobne floskule, ker sama vem, da to ni tako enostavno. Srečno.
Tudi jaz bom vesela kakšnega nasveta, izkušenj drugih uporabnikov.
Za začetek začni trenirati pogovore z ženskami!
Nasvet: pri tem imej vedno nasmeh na obrazu.
To lahko počneš povsod:
Recimo v najbližji Mečkatorjevi trgovini … s prodajalko v delikatesi malo predebatiraš salame in sire, ter nekaj kupiš. Naprej imaš drugo na kruhu …
Naslednjič jo pohvališ, da ti je dobro svetovala … in bla, bla bla.
Šport.
Pojdi v fitnes. Tam se raztegujejo tudi kakšne simpatične mačke.
Vpiši se v kakšen klub.
Recimo karate.
Kolikor jaz poznam te klube in tam kamor jaz hodim, je med trenirajočimi vsaj 1/3 punc.
Vendar tu moraš, predvsem pri višjih pasovih paziti, da te kakšna ne namaha, če ne boš priden.
Vpiši se v plesni tečaj!
Poveš, da nimaš plesalke. Tja pride tudi kakšne punca brez plesalca (ki ima zagotovo tudi kakšno prijateljico). In vaju poparčkajo.
Čimprej se odseli od mamice. Garsonjera ali greš kam za kakšnega sostanovalca.
Mamini sinčki so pri puncah na zelo na slabem glasu.
P.S.:
Glede te, ki ti je rekla, bodiva samo prijatelja (in ima zagotovo kakšno prijateljico, morda celo primerno za tebe).
Si jo vsaj poklical za 8. marec?
Da bi ji nesel kakšne rožice in bombonjero … ja vem, to bi bilo za tebe malo preveč.
Oprosti, je malo cinično napisano.
Samo pri takih kot si ti, drugače ne gre, sicer se ne boš do penzije zmigal.
Ne vem, če je po opisanem problem v klepetu, pomoje bolj v občutku varnosti. Biti intimen ni isto kot imeti spolni odnos – pijani one nightstand ni vreden, na koncu si vaška čipa s možnostjo spolno prenosljive bolezni… pa ni mišljeno kot odvračanje, ampak razjasnitev, da naj nikomur ne bo žal reči NE, hvala.
Si/sta kaj premišljevala v smeri, da poskusita z “znanimi”, varnimi osebami začeti zvezo? Npr. Znanci, ki jih poznaš že desetletje, dve in se počutiš varnega? Hkrati pa ni te nuje po “strasti” in pretvarjanju, ampak se gradi na udobju?
Hm, tista punca najbrš ni opazila tvojih 5 kg preveč, vendar si je mislila joj s temle ni nič, ni me poseksal. Bodi bolj odločen. Ko greš na zmenek se hitreje loti. Vsaj kaka ramena zmasiraj. Kupi si nekaj lepega za obleč in akcija. Več akcije, povabi, vprašaj kako je. Večina se niti ne ubada ali imaš avto ali ne. Preberi knjigo popolni ljubimec.
https://www.bukla.si/knjigarna/ljubezen-in-spolnost/popoln-ljubimec-trda-vezava.html
Po moje moraš punci bolj direkt povadat, kaj bi. Lej, da si bil pri njej in nisi, je ona razumela, da ji pač nisi všeč. Mama, izobrazba in avto in kg, ne igrajo vloge. Ona je mislila: jaz imam 5 kg preveč in za to me tale fant ni poseksal. Sedaj sva lahko samo še prijatelja. Ker fant in punca seksata in fant mora dat pobudo. To je pač to. Pumco lepo prosi, naj ti pomaga. Pa kondome vsaj za prvič nabavi. Potem več ni treba, če hočeš otroka.
Živjo,
ko sem to bral je bilo kot da bi zavrtel čas za kakšno leto nazaj, ko sem sam imel podobne težave. Nizka samozavest in samopodoba, ki jo človek gradi leta zaradi tega, ker je tako naučen in zaradi vplivov iz okolja, se pri takih stvareh zelo pozna in deluje kot nekakšen zaviralec. Zato vem, kako težko je to. Nekaj si želiš narediti, poizkušaš, a je vedno nekaj “tam zadaj”, ki te bremza. Iti v tveganje, čez svoje strahove oziroma ven iz cone udobja je hudičevo težko.
Da ne bom preveč pametoval tiraje zaupam, kaj je meni pomagalo. Prišlo je do točke, ko sem ugotovil, da tako enostavno ne gre več naprej. Da je prišlo do tega sem si zadal precej bolečin in trpljenja, ampak enkrat je pa bilo dovolj. Začel sem delati na sebi, brati o tem in se pogovarjati s krasno osebo, ki je imela podobne težave. Tako sva bila eden drugemu v oporo, kar je naredilo stvari lažje, a svoje težave lahko reši le vsak sam in to tako, da se ukvarja s sabo, razišče vzorce, ki jih ima in ozavesti stvari, ki te “matrajo” iz nezavednega. Spreminjanje lastnih nefunkcionalnih vzorcev je zelo zahtevna stvar, a je možno, je pa potrebno veliko ukvarjanja s sabo. Torej, za začetek je fino, da ozavestiš te stvari, poizkušaš ugotoviti, zakaj to ne funkcionira in delati na takih vzorcih, ki bodo zate funkcionirali. Spreminjati to je zahteven zalogaj, zato ni slabo, če imaš koga, ki se mu lahko zaupaš in ki te razume. Te stvari gredo počasi, čez noč ni nič. Kasneje, ko vidiš, da napreduješ, se mi zdi fino, da se spravljaš v take situacije, kjer se bo pokazalo, koliko ti bodo stari vzorci nagajali in kako ti gre. Večkrat, ko boš v takih situacijah odreagiral tako, kot si želiš, bolj se ti bodo ti novi vzorci vsidrali v podzavest in postali avtomatizirani.
Če te to, da si še nedolžen pri teh letih tako moti in misliš, da ti ne bo uspelo dobiti dekleta in to spremeniti, lahko poizkusiš tudi to, da si kupiš tako avanturo z dekletom na klic (če je to sprejemljivo zate seveda)
Pa še en nasvet: ne oziraj se na druge, kaj imajo in kaj ne. Ti si ti, si edinstven, kot vsi ostali in zato primerjanje po mojem mnenju nima smisla. Oni imajo morda družino, ti imaš pa nekaj drugega, kar te dela tako čudovitega, kot si. Iz lastnih izkušenj ti povem, da ti tako primerjanje skoraj po pravilu prinese razočaranje, ki pa ni potrebno.
Le uspešno naprej. Človek zmore marsikaj :).
Pojdi ven s prijatelji. Tudi če si introvert in to ni zate…jbg, treba it iz cone udobja med ljudi, takrat marsikoga spoznaš. Kilogrami, avto, stanuješ doma, to nima veze sploh. V mislih imej, da do vsake katere pristopiš si že zmagal, tudi če te “zavrne”. Ne se preveč zgledovat po drugih “jeb-ač-ih”, bodi tak kot si. Punce v teh letih ne marajo več izstopajočih tipov. Pomoje raje pogledajo enga “normalnega”, razen če iščeš 18-letnice.
Dragi Oktipus,
s tem, da pri 26-ih nisi spolno aktiven, ni absolutno nič slabega. Tudi z življenjem pri mami ne, če ji znaš postaviti meje. Kako to vem? Lastna izkušnja.
Ko opisuješ sebe, namreč opisuješ tudi mojega moža.
Do 32. leta ni imel nobene resne zveze in tudi ne spolnosti, ker je bil z ženskami nespreten, zaprt vase, s precej žalostno življenjsko zgodbo, ki je pustila globoke rane. Trudil se je po svoje – se osamosvojil (ločeno stanovanje od mame, vendar v isti hiši), skrbel zase, avto, dobra služba, vse kar opisuješ tudi sam. Užival je v svojih hobijih, z družbo, odgovorno skrbel za hišo in mamo, ženske, ki bi vse to opazila, pa od nikoder. Podobno kot ti si ni upal narediti koraka dalje, ko se je pokazala priložnost in mu je bilo kasneje žal.
Potem pa sem prišla jaz. Zaradi mnogih propadlih odnosov in razočaranj sem si vzela nekaj let za ugotavljanje, kaj sploh želim od partnerja oz. odnosa. Vedela sem, da hočem zdrav odnos brez manipuliranja, tihih maš, boja za prevlado in podobnih destruktivnih vzorcev, ki so jih partnerstva polna, ker ljudje ne znajo drugače.
Spoznala sva se naključno, on ni iskal mene, ker je bil zaradi svoje starosti že precej obupan, jaz nisem iskala njega, ker sem verjela, da bo prišlo, ko bo čas za to. Všeč mi je bil na prvi pogled. Prvi korak sem naredila jaz, prosila sem za njegovo telefonsko. Tekom dopisovanja in pogovorov sem mu jasno povedala, kaj pričakujem, česa se bojim, kakšne so moje pretekle izkušnje, česa si želim… ves čas se je lahko počutil varnega, ker sem bila z njim odkrita in je vedel, pri čem je. Imel je ogromno priložnosti, da bi zmrznil, da bi odpovedal, da bi rekel, da to ni za njega… pa ni. Izkazal se je, prvič v življenju. Povabil me je ven, na izlet, k sebi na film. Tudi on se zelo hitro naučil povedati, da se boji, da bi šel rad počasi, da nujno potrebuje pohvalo oz. neko povratno informacijo, ali je njegovo početje v redu in seveda tudi to, da nima izkušenj s spolnostjo. Popolna transparentnost iz obeh strani od samega začetka odnosa nama je ponudila možnost, da se zares prepričava, če je to to in odločila sva se poskusiti.
Danes sva poročena in imava otročka. On se je v najinem odnosu popolnoma razcvetel. Še vedno je zadržan pri novih ljudeh, še vedno rabi čas zase v samoti in včasih težko pove stvari, toda veliko je pridobil na samozavesti in je dosti bolj živahen, zgovoren, predvsem pa sva čustveno dozorela en ob drugem z ogromno pogovorov in dela na sebi. Najin odnos je za naju končna točka, do te iste točke pa sva prišla na dva čisto različna načina – jaz z ogromno neuspešnimi poskusi in on z nobenim. Je njegov način zato slabši, ker se v družbi pričakuje, da ima posameznik več spolnih partnerjev že zgodaj v odraslosti?
Ne. Popolno je, kot je. Oba sva si želela trden in zdrav odnos, temelječ na zaupanju, spoštovanju, varnosti in ljubezni. In obema je jasno, da je res dobra spolnost, ki ni samo telesna, mogoča le v takem odnosu, kjer se od partnerja počutiš popolnoma sprejetega, te ni niti malo sram in komunikacija teče v obe smeri. Predvsem pa se oba zavedava, da je mnogo bolje v življenju najti tistega enega partnerja, s katerim je odnos res izjemen, kot pa cel kup neprimernih, da zadovoljiš družbena pričakovanja in se stlačiš v povprečje.
Zato ti svetujem, da delaj na sebi. Uredi si življenje, kakršno si želiš – stanovanjsko vprašanje, hobiji, družba, delo… Uredi si vse, nad čemer imaš kontrolo. Poslušaj podcaste, predavanja in delavnice na temo zdravih partnerskih odnosov, da ugotoviš, kakšno osebo sploh potrebuješ za dolgoročno uspešen odnos. Potem pa bo nepričakovano v tvoje življenje prišla ženska, ki ji bodo vse lastnosti, ki jih imaš sam za slabe – zadržanost, umirjenost in spolna neizkušenost – pravzaprav popolne. Znala ti bo pokazati, da si vsaj zanjo najbolj čudovit moški na svetu in z njo boš lahko razvil tudi svojo spolno identiteto brez razočaranj in one night standov, ki človeka pustijo čustveno praznega.
Srečno!