Jaz in moj fant sva oba stara 16, skoraj 17.
Skupaj sva približno 5 mesecev. Naj vas najina starost ne zavede, oba sva zelo resna in zrela za svoja leta. Čisto vse je bilo vedno super, zelo sva se razumela, se imela rada, se podpirala v vsem…
Njegovi starši so od začetka zveze vedeli za naju in so naju zmeraj podpirali.
Tri dni nazaj pa je prišlo v njihovi družini do prepira, ki je vodil v to, da so njegovi starši popolnoma prekinili stike med nama, saj naj bi ga jaz “preveč spremenila” in da je preveč na telefonu z mano ter manj z družino. Mislim, da je to posledica prepira, ampak vseeno sem izgubila fanta, ki ga ljubim in ki ljubi mene. Ne vem, kaj storiti. Naj poskušam priti nazaj v stik z njim, ker sva nazadnje govorila včeraj (za 15 minut) , na skrivaj preko edine platforme za pogovor, ki jo še ima, saj me je moral zbrisati iz vsega… Mislite, da gre za neke vrste “kazen” od njegovih staršev in si bodo premislili … ali naj obupava? Res si želim, da bi bilo vse spet tako kot prej, pogrešam ga.

Pa če počakaš dva ali tri dni? Bi šlo?

Očitno njegovi starši nočejo, da cel dan visi na omrežjih. Saj se bodo pomirili, tako da ni za obupat. Vidva pa tudi, glede na to, kako zelo odrasla sta, malo več naredita doma, pa mislim, da noben ne bo imel nič proti, če sta par.

A v živo se nista videvala? Pišeš, kot da je vajin edini stik bil preko nekih omrežij. Kaj pa telefon?

Ustvarita google word document, skupna uporaba, in se pogovarjajta tam, izgledalo bo kot da delata za solo 🙂 hehe, malo iznajdljivosti, pa srecno

Mar je bila vajina veza odvisna od omrežij?
Se ne moreta drugače slišati ali videti?

Počakajta par dni, da se prah poleže, pa bosta videla, kako naprej.

Po mojem mnenju, če bi bil fant resen, ne bi pustil da bi se to sploh zgodilo…nevem kako je med vama ampak glede na to da nista stara 10 let se lahko tudi upreta starsem in zato se to ne bi smelo zgodit. Malo se pocakaj ce se bo kaj uredilo.

Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha. Dajta situaciji nekaj dni da se umiri, on pa naj naredi kompromis in bo tudi z njimi malo. Mama ne more dojet, da sin odrašča in da ima pupo 🙂 Verjamem da je težko za vsakega starša.

Draga avtorica, te popolnoma razumem. S svojim zapisom si me popeljala 21 let nazaj, ko sem imela tudi sama 16 let moj fant pa 21. Takrat še ni bilo teh pametnih telefonov, raznih aplikacij, še računalnik in internet je bil zelo redek. Smo bili veliko bolj iznajdljivi glede teh srečanj, kot ste danes. Se spomnim, ravno na začetku zveze, noro zaljubljena, nič drugega ni bilo pomembno samo on. In pol doma – housearrest 1 teden – ne vem, če kdo od današnje mladine to sploh še pozna (pustimo zdaj korono). 1 teden, da ga ne bi videla je bilo nenormalno, ampak moja draga mati je stalno ponavljala: “Če te ima rad, te bo počakal.” Verjetno si predstavljaš, kaj sem si mislila in kam vse sem jo pošiljala. Ampak sem bila tist 1 teden pridna, pomagala pri domačih opravilih, zelo rada sem “odnašala smeti” (se razumemo?),…In veš kaj? Tudi po 1 tednu je bil on tam in tudi zdaj po 21 letih je še vedno ob meni.

Tako da, malo potrpežljivosti, veliko iznajdljivosti, če se imata res rada, pa tudi vztrajnosti. Vse bo OK