Bom čisto na kratko. Pojavljajo se mi čustva do moža , kot naprimer , postanem drugačna ko ga ni, ( začutim svobodo in občutek je lep) zmoti me njegov prihod domov, nimam potrebe po seksu z njim, neprestana prisotnost me moti .
To držim v sebi in ne pridem z besedo na dan.
Ni grobijan, ne pijanec, vendar v sebi nima nobene strasti in kemije.
Vem da ga ne ljubim več .
Kako oditi? Kako začeti pogovor ?
Kaj vse me čaka ko odidem?

Spoštovani,

mogoče boste lažje sprejeli odločitev, če boste najprej raziskali svoj notranji konflikt. Katere so tiste točke, ki govorijo v prid, da ostanete in katere, da odidete? Katere od teh točk so za vas pomembnejše? Lahko bi vam pomagalo raziskati razliko med zaljubljenostjo in ljubeznijo. Če iščete zaljubljenost, to ni dobra podlaga za stabilno vezo. Ljubezen pa je. Lahko vam pomaga knjiga Milivojević, Formule ljubezni. Še eno dejstvo je zanimivo. Bližina v partnerstvu ni mogoča brez iskrenosti, konfliktov, pogajanj za svoje interese, kompromisov … Pomembno je torej tudi vprašanje kako, da s partnerjem ne spregovorite o svojih čustvih?

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Bila na istem pred leti. Ko je stopil v stanovanje, je bilo kot da bi se vse zmračilo. Pa ni bil grobijan ali da bi mi karkoli grdega kdaj naredil. Bila sva preveč nekompatibilna, v sebi sem že dolgo čutila, da tole na dolgi rok ne bo šlo, a sem se prepričevala, da je vse ok. Sem kar nekaj mesecev tuhtala, kaj mi je storiti. Nato sem končala zvezo z njim iz danes na jutri in občutek je bil, kot da mi je težak kamen padel dol in lahko spet diham, tako osvobojeno sem se počutila. Definitivno ena najboljših odločitev v življenju.

Zapomni si, da ti telo ne laže. Točno ve in ti preko takšnih občutkov pokaže, kaj je dobro zate in kaj ni. Samo poslušati ga je treba.

To je tisto, ko se zenijo iz materialnih potreb, potem si grejo pa na zivce.

Jaz sem se tudi ločila, sedaj mi je pa neskončno žal. Šele potem sem spoznala da me je imel ves čas neskončno rad in jaz njega. Žal mi je da nisva šla na zakonsko terapijo in to zaradi mene….

10 let sem vztrajala. Ampak moj moz je pijavka. Zahteva pretirano spostovanje ne zna se nasmejat skiz je v krcu. Skupaj sva bila 25let. 10 let kot sem rekla sem dihala na skrge prosila govorila in vztrajala. Otroka sta med tem odrasla on pa je mislil da se salim ko sem rekla da bom odsla. Po naravi sem bila zelo odprta in pozitivna oseba. Postala sem senca sebe.

Odkar sem sama cvetim. Imam mir in srecna sem. Ja…moz mi je pojedel energijo in me custveno tlacil. Ko nisem vec zmogla sem odsla.

Isto pri tebi…ko bo cas odidi oz ce se da popravit popravita skupaj. Nikoli ne zataji sebe kot sem jaz