Z nasveti
Ker je moja življenska zodba dolga bom poskusila biti čimbolj kratka.. letos bom stara 28let, zadnje mesece se vgrezam v čedaje hujšo depresijo. Zadnje leto je bilo zame zelo težko obdobje, nobene volje do življenja nimam, ne skrbim zase (tako fizično kot mentalno) skrbim za higieno, pred skoraj osmimi leti sem rodila hčerko, po porodu sem se zredila za več kot 60kg (v 8ih letih), od partnerja nimam nobene podpore (stran od njega nemorem, zakaj? Ker mi grozi da mi bo uničil celotno družino, kar pa ne želim), čeprav imava oba finančno neodvisnost drug od drugega me on ne spusti od sebe… sem se že želela z partnerjem pogovpriti da bi poskusila popraviti medsebojne odnose pa se nič ni spremenilo. To je samo par stvari kar sem jih napisala in vem da je zmedeno, rada bi si našla pomoč, rada bi bila spet srečna tako kot pred tem obdobjem, vsak dan razmišljam da bi šla k psihologu, dala vse misli ven, ampak se bojim da če grem k psihologu bom spuščala solze in se nebom mogla ustavit. Ne bom mogla govorit. Tolk je žalosti v meni, besa, sovraštva… tako rada bi si poiskala pomoč.. nimam nobenih prijateljev, znancev, mami, oči, sestra- njim ne gre zaupati, še manj možu. Hči je še premlada da bi se z njo pogovarjala o težkih stvareh (8let). Vem da me boste nekateri popljuvali in žalili ampak jaz sem res v stiski nevem več kaj naj naredim.
Sem že velikokrat razmišljala da bi se nekam zapeljala in nebi vec prišla nazaj, ampak nemorem zaradi hčerke. Prosim prosim prosim dajte mi kakšen nasvet, izgubljena sem… nisem veliko napisala ker bi lahko pisala 1mesec upam da boste vsaj nekateri dali nasvete.
Realno: kaj lahko stori tvoji družini? (S tem, da si napisala, da ravno zglednih odnosov tako ali tako nimate.) Grožnje so sicer nekaj, kar se prijavi policiji, sploh po toliko primerih, ki so se tako tragično končali, jih ne bi smeli na policiji jemati preveč zlahka.
Zelo veliko moških ženi grozi, ko omeni, da bi rada odšla. Veliko jih ostane samo pri besedah, nekateri tudi nagajajo, a se potem umirijo, določen procent pa ukrepa. Ti se moraš predvsem znebiti tega strahu pred njegovimi besedami, s katerimi te ima v šahu.
Pokliči Žensko svetovalnico ali SOS telefon, kjer svetujejo ženskam … mislim, da bi ti lahko koristilo.
Sprememba je nekaj, česar se bojimo, tudi če gre za prijetne spremembe. Kaj šele, če so povezane s kolobocijami in tudi morebitnimi resnimi zapleti.
Naj bo zate to leto leto sprememb.
Odloči se, ali te bo tam nekaj časa sram in boš imela možnost za boljše življenje, ali pa boš še naprej v peklu, kjer bo iz meseca v mesec slabše. Ja, lahko je še hujše, ker je pekel brezno brez dna. Vprašanje je, če to hočeš, ker trenutna pot vodi samo globlje v podzemlje.
Če se ne odločiš za nobeno stvar, ti je avtomatsko dodeljena enosmerna vozovnica nekam, kjer nočeš biti.
Pri psihologu izdelaš načrt kam boš šla v življenju in kako boš prišla tja.
Dobro je definirati tudi kam nočeš in kako se pride v pekel, ki si ga ustvarimo sami.
Srečno!
Poišči pomoč. Številk in kontaktov je na internetu malo morje. In vsak te bo potem usmeril naprej, dokler ne prideš do svoje začrtane poti. Poznam ženske v podobnih zgodbah. Ena jo je rešila kot bi pihnil, druga je imela zgolj srečo, ker je bilo stanovanje njeno,partner pa nenasilen in odšel, kakor je prišel, tretja še išče pravo pot kot ti, četrta pa se je vdala v usodo. Se pravi poznam ženske vseh tipov zgodb. In žal mi je,da se to dogaja in eni ne najdejo sreče. Kar se pa tvojega primera tiče, pa se tvoj mož skrbi,da bo zgubil zastonj hišno služkinjo in ne,da bo zgubil svojo ženo, namreč ti že zdavnaj nisi več ta, v katero se je zaljubil. Grozi,da bo uničil družino. MA ja, ravno njemu bodo dodelili skrbništvo za otroka, si kar mislim ja.