Pozdravljeni. Ne vem kaj naj naredim, obupan sem. Življenje me preizkuša na več načinov. Pred leti sem spoznal 15 let starejšo žensko in se vanjo noro zaljubil, tudi ona vame., v vsem kompatibilna. Skupaj sva bila 5-6 let, razšla sva se razumno, zakaj razumno. Ker je bolana, boleha za boleznijo, ki jo bo kmalu priklenilo na invalidski voziček. Po obojestranskem strinjanju sva se razšla. Da bi jo čimprej pozabil sem si v enem tednu omislil drugo, ki pa ni ona. Je vredu, je mlajša, je potencialna za ženo in mamico, pa vendar si ne morem prejšnje izbit iz glave. Kaj naj naredim? Gre za to, da lažje razumete, sva se razšla, ker mi je vsa leta govorila o tem, da bo prišel dan, ko bom moral it, odit, čeprav nerad. Ni me motila okolica, prijatelji, ne njena bolezen, dejansko nič.. Enostavno razum, da pa morda ima vendarle prav…ampak moje srce krvavi, ne morem je izbit iz glave. Občasno menim, da sem jo tudi izdal, navsezadnje je ostala sama in bolna…Potrebovala bo pomoč. Nova mi sicer ustreza, ampak ni ona, če me razumete. Razum je prevesil nad srcem, ali nebi moralo biti ravno obratno? Ljubim jo, pogrešam jo, toda sebe prepričujem, da moram biti pri novi, čeprav je ne čutim.

Naredil si neumnost. Vrni se k njej in skrbi zanjo. To je prava ljubezen.

Skrbi za prejšnjo kot za mamo. Z novo imej otroke. Starše imamo tudi lahko noro radi in pač odidejo. Življenje mora dalje.

Očitno gre za žensko, ki te ima ravno prav rada, da se zaveda težav in preprek, ki ji jih prinaša njena ljubezen v vajin odnos in tvoje življenje.
Če meniš, da je bil njen predlog o razhodu podan z iskrenimi nameni, spoštuj njeno mnenje in se drži tega, kar ti je predlagala.
Človeku, katerega zdravje peša do te mere, da s tem obrmenjuje odnos in partnerja, je težko gledati tako stanje… Jaz bi na njenem mestu ravnal enako, ker preprosto ne bi želel, da bi partnerka zaradi mene ne živela polnega življenja.

Koliko veš o tej bolezni, poznaš koga, ki jo ima, si predstavljaš, kako to zgleda?

Seveda poznam bolezen, saj jo ima tudi njen oče, ki je že cca. 10 let nepokreten, priklenjen na ležišče. Sicer njej ne napreduje tako hitro pa vendarle, gre v tej smeri. Ja prav iz tega razloga, ker me ima tako rada je predlagala opcijo, da še jaz kaj odnesem od življenja. Zatorej sva se dogovorila vse sporazumno. Jaz ji pomagam, če me bo potrebovala, ona pa mi da svobodo. Če bom našel koga, ki mi bo ustrezal bom jo imel če ne pač ne in bom še vedno ob njej. Je pa to težka situacija saj nje moški ne zanimajo, jaz pa sem vseeno v objemu druge, ki je vredu, ni pa on a.

Da bi jaz bila bi na tvojem mestu… Grizla bi skalovje da sem ob ljubljeni osebi dokler lahko, pa čeprav je boleče… Ne bi si tega morala oprostiti tako kot si očitno tudi ti ne more… Pejdi k njej!