Sedaj se lahko pove
Pozdrav vsem tu gor!
Dolgo nazaj sem se kar oglašal tu gor. Potem me je pa tole malo minilo in forum spremljam bolj od strani. No, pa vseeno! Spet mal o zakonskem življenju, mejah še dovoljenega oziroma kako se pričnejo vrteti spirale odnosov, nezaupanja in pot čez dovoljeno.
Kaj naj o sebi-prav veliko nimam namena pisat; poročen, oče dveh otrok, malo čez 50l., magisterij, dobra, služba, avto, lastna hiša, itd…….Z ženo imava skupno podjetje-kateremu se reče DRUŽINA in v to oba vlagava in se trudiva za to. IN včasih prav lepo shajamo in se mamo lepo. Na zunaj vse OK-znotraj pa vihar….
Torej ženske, zakon……. oziroma kako sem začel z varanjem;
Ko enkrat začneš v zakonu sam hodit spat in ko se ti žena cel mesec skriva, da jo ne bi… je gotovo na tem področju zakonskega življenja fejst narobe. To danes z ženo ugotavljava oba. Ona ni nikdar uživala z mano v postelji oziroma ji nisem znal pravilno prikazati sex, saj sem njen prvi in če bi jo znal pravilno pripraviti na te stvari bi bilo lahko drugače (tako ona). Dejstvo pa je, da je zeeelo zavrta. Bil sem kar z nekaj ženskami in občasno se še dobim s kakšno in vem kakšno je pravo ljubljenje in kaj lahko dam ženski. Ona pa že ob omembi na spolnost izgubi vso voljo, če se ji hočem približati me zavrne, da bi počela kaj bolj izven običajnega že meji na pokvarjenost. Dotaknit po ta mali se je ne smem, niti je ne smem več poljubljati. To pa so težke pred pozicije za vornk sex. Tako domače zakonsko življenje izgleda bolj klavrno.. Že večkrat je žena rekla, da sanja o pravem moškem, ki bi jo znal “uštimat” in to v vpričo mene in da bo enkrat tudi šla z drugim, da ima pravico probat še kaj drugega. Vem, da tega do sedaj še ni naredila. Ampak to je tisto: v mislih -besedah (dejanja še ni….)
No, tako je bil poteptan in uničen moj moški ego. Skoraj da sem že zapadel v apatijo in se sprijaznil s temi klofutami. A glava je še zdrava in po žilah teče skoraj črna kri, libido je zeeelo močan… Mal bolj šport sem začel uganjati, punce so mi že včasih rekle, da sem privlačen in sem padel v greh… Ampak tedaj sem rabil potrditev moškosti in kdo išče tudi najde……..
Tako sem našel žensko, ki mi je po telefonu rekla, da je potrebna in vsa mokra in si me želi. Z njo sem ponovno, kot v dvajsetih leti, poskusil ljubljenje v avtu, v kopalnici, na tleh, na travniku…od spredaj in zadaj….vsee. In seveda stvar uštimal tako kot zagre (dva- trije orgazmi zapored). Torej sem pravi!!!
Tako je to-kar enemu ne pomeni nič je lahko za drugega zlato.
Vem, da je mogoče moje početje obsojanja vredno, toda spoznal sem nekaj-nikogar ne obsojaj, če ne poznaš celotne zadeve, če ne veš kaj se v resnici dogaja med zidovi oziroma v človeku znotraj. Tu pa smo vsi školjke.
Pa sem s tem že pred dalj časa prekinil, se “poboljšal” a srce je prazno, srečno NI, nazaj si ljubice želi….
In zdaj sem spet pred tem, da celotno zgodbo z iskanjem prave druge polovice ponovim….se bom podal še na oglase, vidim da je to nekaj novega…
Da boste vedeli zakaj, sem pa tole spisal….
čao PPan
Izluščenih nekaj stavkov in res se vprašam, od kje potreba po takem naslovu teme.
– Živiš tako, kot želiš.
– Sedanje stanje je posledica skupka odločitev v preteklosti.
– Imel bi vse, dom, družino, svežo ljubico, zato boš tudi v prihodnje boš pisal enako.
– Leta tečejo naprej.
A le zakaj ravno taki ljudje spet in spet obžalujejo vse, česar niso uspeli izkoristili.
Sprijazni se končno, da sta poslovna partnerja. Ona se je že zdavnaj, zaradi statusa in denarja pač vztraja v zakonu – glede tega smo Slovenci še vedno precej konzervativni in pripravljeni marsikaj požret.
Ti si pa za moje pojme papak, če rabiš zunanjo potrditev svoje moškosti, hkrati se pa ne moreš odlepiti od žene. Očitno je ona ta glavna v firmi in je največ prispevala k uspehu, če bi se ločil, ti ne bi ostalo nič?
Samo še ene 10, 15 let moraš pregurat, pa boš na zeleni veji. Libido bo utihnil, ta mali se tudi ne bo več repenčil, če ga ne boš spodbujal s kemijo, stvar rešena.
Zivjo,
Ja, Herotica-imaš vse prav. Samo 5-10 let pa bom imel mir pred libidom in željami.
Res je tehtanje kaj je boljše: iti narazen ali ostati v takem razmerju? Pa poznam preveč zgodb na hitro razvezanih in potem žalostne zgodbe razdvojenih otrok, maščevalnih mamic, obupanih očetov, otroci so na koncu tretja stvar.
In vse te zgodbice raznih terapevtov (ki so vsi po 2x ali celo 3x ločeni), da je za otroka najboljši razhod, ne pijejo resničnega stanja in zaključka odraščanja otrok….prepričujte same sebe-ma, zdaj ne bom o tem….
Dejstvo je da se tega stanja zavedam in ga zavestno živim!
čao
Glede na tvojo starost sta otroka že tako velika, da jima je itak vse jasno (prideta pa očitno še vedno prav kot izgovor). Upaj samo, da se vzorcev partnerstva ne učita od vaju, sploh za deklice so take stvari še bolj neugodne. Poleg tega so najstniki s svojimi še neomadeževanimi predstavami o ljubezni zelo strogi sodniki, ko gre za varanje. Zdi se ti sicer, da si mojster položaja in si vse nadmudril, se pa ta iluzija lahko zelo hitro razblini.