Ko se vse poklopi, samo eno ne
Pozdravljeni. Dolgo sem razmišljal, če napisat “zgodbo” ali ne, še posebej zato, ker iskreno dvomim, da mi lahko neznanci in neznanke na spletu kakorkoli “pomagajo”, niti ni moj cilj jamrat ali se hvalit (ker zgodba se bo lahko brala kot obojno), a sem se na koncu odločil da vseeno. Morda pa bo kdo lahko napisal kaj zanimivega, kar mi bo dalo vsaj malo mislit.
Sem v svojih tridesetih. Življenje sem si, s kar veliko truda, delovnosti in tudi malo sreče, zelo solidno “posložil.” Imam lastno stanovanje (dobro, malo je še bankino:)), zelo solidno službo, nov avto, in kar je še pomembnejše krog kolegov in prijateljev (ker sam načeloma nisem vdarjen na “materialne stvari”) a dejstvo je, da so se mi stvari na tem področju dobro “posložile.” Prepotoval sem lep del Evrope, doživel kar nekaj stvari katerih ne doživi ravno vsak (naprimer študij v tujini) v glavnem lahko bi rekel, da živim do sedaj aktivno, dobro življenje.
Kaj pol jamra, se morda kdo sprašuje? Kdo drug je morda tudi že posumil, da je problem pri ljubezenskih zadevah. Nisem ravno Brad Pitt, definitivno pa tudi nisem grd. Glede na to, da se že od kar pomnim ukvarjam s športom v neki katerikoli že obliki sem tudi dokaj “fit.”
Moj problem nastane pri tem, da imam lažjo gibalno oviranost. Lažje je seveda relativno, a dokler lahko počnem vse kar si dam za cilj, ali pa skoraj vse, bom jaz temu vseeno rekel lažja. Namen tega vpisa sedaj ni prepričevati bralca (ali samega sebe) kako lahko itak delam vse in da to za spoznavanje in živlenje z boljšimi polovicami ni in ne bi smel bit problem, ker bodimo iskreni, verjetno bi vsakega to (vsaj na prvo “žogo” zmotlo pri potencialnem partnerju ,ja priznam, tudi mene bi, vsaj do neke mere). Rekel bom samo to, da si upam trdit, da živim bolj aktivno življenje kot marsikdo, ki je “zdrav” in obleži na kavču in čaka da mu partnerka skuha kosilo…
No v zadnjem kar dolgem obdobju sem se zaljubil. Moja druga lastnost je, da se mi to zgodi redko in premočno. Iz zgodbe kljub trudu in kljub temu, da še vedno verjamem, da je med nama neka določena kemija obstajala ni bilo in očitno vse kaže da ne bo nič. Kot verjetno vsak, se tudi jaz s tem “težko sprijaznim.” A se pač bom. Daleč od tega, da želim rečt, da ta oseba ni želela biti z mano zaradi zgoraj opisanega stanja, to bi bilo od mene nefer, in strahopetno prdedvidevanje da ne more obstajat noben drug razlog. Je pa res, da se včasih sprašujem…
In na koncu, se vprašam kako naprej? Ima sploh smisel še “iskati” in se truditi? Neke internetne klepetalnice in dating sites me absolzutno ne zanimajo. Se mi spet zdijo rahlo nefer z moje strani do osebe na drugi strani. Če ji povem samo “lepe” stvari in “celo resnico” komaj kasneje, vprašanje kako bo to prenesla (sem probal, ponavadi oz v 90% se takrat “odnos” konča). Če ji na prvo žogo povem, da nisem in nikoli ne bom zmagal maratona, je čisto normalna reakcija da se bo ta oseba še hitreje umaknila. O možnostih spoznavanja novih, samskih ljudi po faksu pa mislim, da vsi vemo kako je in ne rabim zgubljat veliko besed.
Sedaj, ko sem si “zlil dušo”, je na vrsti potencialni bralec oz bralka za kak komentar. Si lahko predstavljate, da bi bili pripravljeni za razmerje z nekom, ki je morda gibalno oviran? In predvsem, bi mu sploh dali priložnost, da pokaže, da je veliko več kot njegova hiba?
fajn bi bilo če bi napisal, kako si gibalno oviran. kakor vidiš nihče, ne želi niti nič napisat, ker ne želi imetkakršnih koli problemov, ker je naša država pač takšna kot je. se pa rad ivsi vtikujejo v stvari, za kere menijo da so oklicani. če voziš avto, pol že ne moreš bit ne vem kako oviran. vsaj po moje. mgoče imaš previsoke kriterije. kakor vidiš je to kar govorim stalno pa nobeni ženski ne diši, pač geni so geni. ženske želijo lepega, zdravega, bogateg partnerja. tko pač je v laifu. mogoče si najdeš kakšno ki ima tudi kaksno gibalno oviro. recimo.
Bom kratka. Spoznavam moške prek spleta in se mi zdi najbolj fer od tistih, ki imajo kakšno fizično oviro, da to kar na začetku dajo vedet- recimo v obliki fotografije ali pa preprosto napišejo. Tako da ne vem, v čem bi pri tebi bil problem za tovrstno spoznavanje, če bi pač že takoj napisal v opisu na profilu?
Oprosti, morda se bo zdelo hecno, a po prebranem, si pravzaprav napisal praktično “samo nepomembne” informacije in čisto nič bistvenega, da bi ti lahko svetovali bolj konkretno oz produktivno glede tega, kar se ti zdi “problem”.
Omenjaš sicer, da si gibalno hendikepiran, a ne odkriješ kaj to sploh pomeni? Kako to “hibo” vidiš ti sam, kako jo vidijo tisti, ki te poznajo, prijatelji npr, kako so jo videle bivše oz.kako jo vidijo neznanci?
Kako jo vidi “strokovna” oseba?
Koliko se ti pogledi razlikujejo, in v reali, koliko si ti sam svojo “oviro” sprejel in koliko te dejansko ovira fizično in koliko psihično v vsakdanjem življenju, v interakciji z ostalimi ljudmi?
Zakaj bi se nekdo umaknil ob informaciji, da ne boš nikoli zmagal maratona?
Je to zdaj neka nova kategorija vrednotenja ljudi, na vredne partnerskega življenja in na tiste, ki si to ne zaslužijo?
Postavljaš te vrednote sam, zato da si tam kjer si, na “varnem” znanem terenu ali zato, ker dejansko smatraš, da če v življenju ne pretečeš maratona, nisi vreden ljubezni in partnerskega odnosa?
V tem drugem primeru, bi se morala več kot polovica prebivalcev planeta verjetno kar fentat ali pa ločit ali pa zapriseč na doživljensko samskost?
Drugo kar pišeš in pravzaprav ne pišeš, je o punci v katero si se zaljubil. Zakaj naj ne bi bilo iz tega nič?
Tvoji zaključki v naprej, dejansko stanje s konkretnimi dejanskimi razlogi ali nekaj tretjega?
Napiši malce več zakaj pravzaprav gre?
Kaj te dejansko ovira?
Na zadnje vprašanje, če ima smisel še iskati, se truditi, pa je edini sila preprost odgovor.
Dokler dihaš, si živ, ima smisel.
Zakaj?
Ker je nesmiselno životariti, vegetirati dokler si živ.
Mir, mirovanje je ravna črta, ki že na monitorju srčnega utripa prikazuje, kdaj se nam ne bo potrebno več truditi, iskati..In potem bo ta mir neskončno dolg..
..do takrat pa..išči, se trudi in raziskuj…
Iz svojih časov na portalih se spomnim, da so bili “invalidi” večinoma zoprni. Povedali so ta podatek in takoj, saj vem, da boš zdaj prekinila pogovor, ker ga itak vse, taka si kot vse, gledate samo na zunanjost, denar, ostalo vas ne zanima, nobena noče invalida … Joj, model, bi ti mogoče zajel sapo vmes?
Itak sem prekinila pogovor takoj, pa ne zato, ker mu je nekaj falilo, ampak ker je bil zoprn kot driska, kdo bo takega človeka prenašal?
Sem pa tudi stara ircarka, mladi večinoma niti ne veste, kaj je to, in na chatu sem spoznala tipa brez noge – svetovna faca, nekaj časa sva se družila (nisva hodila), to je bilo vedno pestro, dogajalo, telefon mu je non stop zvonil, so ga punce vabile na vse konce in kraje. Pa ni bil niti lep, niti bogat, ampak pojava pa svetovna! To niti na kavo nisva šla, da ne bi bilo kakega incidenta. Res pestro.
Zdaj sem že nekaj časa v zvezi in zanimivo, tudi ta partner ni popoln, je lažji invalid. On je glede tega res na izi, se sploh ne ubada.
Najin sin ima pa štrleča ušesa, pa kolikor je zdaj zunanjost res vedno izpostavljana, pa FB, pa instagram, pa popolnost, ampak zanimivo, niti v OŠ ga ni nihče zafrkaval zaradi tega, kot da sploh niso opazili. Zadnjič pravim njegovi starejši sestri, da kolk sem se presekirala, kaj bo s temi uhlji in kako ga bodo zbadali, pa me debelo pogleda: a ušesa mu štrlijo? 🙂
Prava ljubezen pride iz duše in takrat je za mene prava ljubezen in ko te nekdo zares ljubi s srcem in dušo neglede na postavo ali na to kar imaš ti gibalno oviranost. In ja obtajamo ženske, ki znajo ljubiti s srcem in dušo. Jaz imam fanta, ki je drugačen, kot ti in ljubim njegovo srce in da je dober, prijazen. In mi je tudi vseno, da nima avta. Mam ga pač jaz in se Imama vseno lepo in cenim in sem srečna, da sem spoznala nekoga, ki me ljubi, kljub temu da imam sama težave s težo. Moj nasvet neišči lepotice in neišči nekaj popolnega ampak nekaj podobnega sebi in čim bolj preprosto dekle, ki negleda na zunanjost in materjalizem. Želim ti veliko sreče, če se odločiš, da nebos obupal nad ljubeznijo.
Mene invalidi odbijajo ker se ne vidim v vlogi negovalke nekomu, ki je zaposlen kot invalid v proizvodnji z minimalcem, žal. Tudi z zdravim starejšim moškim nebi imela zveze. Nisem in se mi gabi negovanje takih ljudi.
Mi je prav žal, ampak da ti pa entaki reče npr kot meni da naj grem delat v kelnarijo ker imam diplomo in iščem službo in dokler ne najdem v svojem profilu ne bom delala ničesar, ker se lahko tako odločim, da mi en taki to reče mi s tem pove še da je v glavi invalid.
Hvala lepa! Naj si najde sebi podobno v društvu za invalide, v Sončku npr.