Ne morem preboleti bivšega
Zdravo! S fantom sva se po dveh letih in pol razšla. Sicer sem ga pustila jaz, ker mi je bil nezvest in vem da potem v takem razmerju nimam več kaj iskati, pa vendar me še kar boli, ne morem spati, ne razmišljati, enostavno ne uspem naprej z življenjem. V zvezo sem dala res vse, sebe in me zato tako boli. Kako naj grem naprej? Njegovih stvari sem se znebila, kontakta ni med nama, on sedaj baje “uživa kot še nikoli”, slike so izbrisane, nevem več kako naj ga pozabim in nadaljujem svoje življenje… Hvala vam za pomoč
Pozdravljena..
Lahko ti povem da te čisto razumem, namreč se mi dogaja enako kot tebi…pred tremi meseci me je pustil fant po petih letih zveze, kot sem kasneje ugotovila zaradi druge punce. Tudi on je sedaj srečen, zaljubljen, z mano je prekinil vse stike. Do sedaj še nisem doživela hujše bolečine. Ampak nekako se moraš potruditi in iti z življenjem naprej. Moraš se začeti imeti rada, ker si to v takem razmerju pozabila. Zakaj bi hotela biti z nekom, ki ti ni zvest…zaslužiš si več! Tudi mene še vedno oblijejo solze, ko pomislim, da je na mojem mestu, v njegovem objemu, zdaj druga, da je že šel naprej, jaz pa se ne premaknem nikamor. Ampak potem si rečem da ni vredno. Ni vredno ene same solze za nekoga, za katerega sem mislila da mu pomenim vse, ampak mu nisem pomenila nič. Pogumno naprej, tudi za naju bo prišel čas, ko bova pozabili, ko bo nehalo boleti. In bova spoznali nekoga novega. Nekoga, kateremu bo vredno dati svoje srce. Čimveč se druži s prijateljicami, ukvarjaj se s športom, preberi kakšno novo knjigo. Naredi nekaj zase. Pojdi k frizerju po novo frizuro, v šoping po nove obleke, karkoli te osrečuje da bi se počutila boljše. In zapomni si, pomemben ni on, pomembna si TI. Ker ti si svoja največja ljubezen. Uspelo nama bo! 🙂
Pomoje si (podzavestno) dopoveduješ, da si ti kriva, da se je *** naokoli. Posledično te matra (zmotno mišljenje), kaj si naredila, kaj ni bilo vredu, kaj ni bilo dovolj, mogoče če bi njegove spodnjice zlikala pa bi bila dovolj zanj in se to ne bi zgodilo …
Ta spirala je zelo hitra, dolga, strma (navzdol) in meni preveč poznana. Še posebej, ker se ti ven meče kako mu je fajn, ko te je zavrgel ker si “občutljiva” in ne razumeš njegovih “pravic in potreb”.
Nehaj poslušati te bedarija in mantre, ko začneš spriralo “kaj narediti, da bi lahko bila dovolj” se ustavi, zamoti, magari si daj elastiko na zapestje in se “užgi”… Dlje, ko boš mentalno stran – bolje bo – tudi besede si obrni npr. Nista se razšla – varal te je; nisi dala vse zanj (namig na izgubo) ampak si se naučila (namig na pridobitev), da enostranske zveze niso ok; ni “on baje uživa kot še nikoli”; ti nisi več njegova prevarana sužnja/copata ujeta v nesrečni zvezi … Pa tudi kdo pa je ta leteča opica, ki ti možgane pere, da si mu življenjsko srečo odvlačugala? Pa Kva rabiš to letečo opico!?! (Op. Preveč so mi znani ti vedenjski vzorci).
Mogoče si naredi še spisek kaj vse ti zdaj ni treba, ko “problema” ni več: ni ti treba wc deske dol dajati, ni se ti treba sekirati kaj bi blagovolil jesti za večerjo itd. (Sigurno boš našla milijon malenkosti, ki si jih miljonkrat dnevno prosila in ti je miljonkrat rekel bee) ta seznam si nalimaj na steno in dopolni vsakič ko te zgrabi bodisi stiska, bodisi olajšanje. Pa ne misli predolgo – naj bo prekinitev spirale, ne povod npr. Ne veš kaj bi za kosilo > on je vedno določil > joj, kako je trmaril – ni mi treba jesti tistega kar mi ne paše (prekinitev).
Nikoli ni fajn imeti enostransko črno-belo mentaliteto, lahko ti pa začasno pomaga prebroditi to stisko če jo obrneš in počasi prinihaš nazaj v ravnotežje (tako kot utež).
Veliko sreče in samozavesti – pa glej, da ti ne prijokca nazaj, ko se “naužije življenja” in rabi nekaj.
Lp
Pozdravljena,
Podobno situacijo sem dal tudi sam čez, bivšo sem ujel na laži na res lahek in njej nepričakovan način ter ji enostavno rekel, da se nimava več kaj pogovarjati. Po 13 letih zveze se mi je totalno podrl svet in zadnji žebelj v krsto najine zveze sem jaz zabil(doolga zgodba)…
Težko je potegnit črto in se nekomu odpovedati sploh, če si ga ljubil in imel rad vse njegove dobre in slabe lastnosti. Težko se je zavedati, da si kar naenkrat sam, počutiš se “prazno” in izkoriščenega in kar naenkrat imaš ogromno časa samo zase. V bistvu preveč!
Kot sama praviš, ne veš kako naprej?
Naj ti povem, da bo na začetku res težko, ampak to je spet odvisno kakšen karakter si. Osebno sem bil en mesec totalna čustvena razvalina, nisem spal, se spraševal s čim sem si to zaslužil, jokal, se spraševal zakaj ravno jaz, itd.
Potem mi je bilo pa te moje morbidnosti nekega jutra čez vikend dovolj. Kot bi obrnil stikalo sem se odločil, da grem proti večeru tečt, da si zresetiram glavo. In sem šel. Tekel sem toliko časa, da sem bil telesno čisto fuč, glava je bila potem brez vsakih misli, razen da moram pod tuš in spat.
Tisto noč sem spal 12 ur v kosu-po enem mesecu. In potem sem hodil tako tečt vsake dva dni naslednjih par mesecev.
Čez vikend sem šel gledat kakšen dober film v kino(zdaj je ro težje, vem), se peljal na obalo kolesarit, kakšno popoldne sem zabil za računalnikom, knjigo… v glavnem zamotiti in zmatrati se je treba. Vsaj meni je to zelo pomagalo. Pa očitati si ne smeš, če nekoga zaradi nezvestobe odsloviš.
Nekaj te sigurno veseli in to tudi počni. Seveda boš stvari premlevala, to je normalno, pa reciva, da bo vsak dan bolje.
To pa da on “zdaj uživa kot še nikoli” je pa zame čisti kliše od ljudi, ki so dobili košarico. Zaradi ranjenega ega ti hoče dati občutek krivde, ker si ga pač (upravičeno) zapustila. Daj take stvari na ignore.
Kako ga boš pozabila? Sčasoma!
Ti le ne pozabi zakaj si ga zapustila.
Tukaj se meni sedaj pojavi vprašanje zakaj ti je bil nezvest? Če pri sebi ne boš našla nekega tehtnega razloga za njegovo nezvestobo potem ga boš še toliko lažje prebolela in našla boljšega.
Če pa ti razlogi pri tebi obstajajo, da je sprožilo/pospešilo njegovo nezvestobo poskušaj pri sebi to “popraviti”. Zavoljo tvoje prihodnosti…
