Zdravo.
Zadnje dni malo premisljujem in opažam…

Pri svojih 26ih letih ne najdem punce. Kot da nimam sreče v ljubezni. Naj povem, da sem veliko v družbi, ne kadim, ne pijem, rad obiskujem koncerte, v glavnem sem zelo komunikativna oseba.
Nisem neka propalica, saj imam redno zaposlitev.

Ali so res se standardi dvignili na nivo, kjer velja samo, da vec kot imaš v denarnici, bolj se limajo ženske na tebe? Res ne velja več, nek zdrav razumevajoč odnos in socutje do cloveka?

Po resnici povedano se ze sprašujem, kaj je narobe…

Odgovor najdeš na YT kanalu Rollo Tomassi.

No, za tipa pri 26 še ni katastrofa, če je samski. Verjamem pa da je hudo se boriti z osamljenostjo, ko marsikateri znanec že premišljuje o otročkih. Kar se povezave z denarjem tiče – to velja samo za določen tip ljudi (ne samo žensk), ki pa niso “resna partija”.

Kar se nasvetov tiče – koncerti niso najbolj fajn lovišče za resno zvezo (če ni ravno abonma klasične glasbe), imaš kaj bolj rednega npr. Hodiš kam redno na malico ali jutranjo kavo, sodelavke, se voziš v službo z vlakom ali kaj podobnega – nekaj kjer si del rutine. Jaz gledam bolj iz sebe – če bi me en neznanec ogovoril, ne bi kar zveze začela ali pa osebnih podatkov pustila. Potem pa je tudi vprašanje ali ti lahko prijatelji kakšno predstavijo? Vem da obstajajo tudi eni “dogodki za samske” ampak nimam izkušenj z njimi.

Pa še zadnje – naredi si en seznam kaj iščeš pri partnerki. Mogoče imaš previsoke standarde ali pa želiš nasprotujoče si stvari, ki se težko najdejo skupaj npr. Adrenalin junkie in žurerka + mamca, ki rada kuha pa kvačka.
Pa ne narobe razumeti – ne poberi kar vsakega kakca na cesti, samo prioritete razčisti.
Veliko sreče pri iskanju – upam, da bo pomagalo. 🙂