Hm
Razmišljam… Fant, urejen, simpatičen, deloven, “kmečki” pob, sladkih besed, še slajših obljub. Priznam, tudi sama sem padla nanj. Saj mu, vsaj takrat mislila, nič ne manjka. Potem pa se je začelo, večje zanimanje z moje strani, manjše z njegove. Od “teženja” za vsakodnevno videvanje do popolnega pomanjkanja časa, interesa, že za kakšen sms, kaj šele druga. Ta zgodba je trajala kakšno leto, dve, tri. Veeeedno enako. Ogromno zanimanje, nato izpuhtel. Čez mesec ponovno oglasil, kot da nič ni bilo, in češ jaz tako zaposlena. No, če gledam za nazaj, povsod kjer bila, poznal skoraj vsako, pa nikoli našel lepe besede, češ ta je pa tako smotana. Takrat mi je bilo hudo, ker odnos ni nikoli pripeljal do kaj resnega, a bila sem še “mlada”
Mi je potem vse vrh glave in se nisem ukvarjala več z njim. A vedno slišala od koga kakšno prigodo. Je bil v zvezi s punco, ki je bila že lep čas zagledana vanj, sta tudi prijateljevala prej, ker je bila od (bivšega) prijatelja punca… bila je pri njemu itd. Pa je po par mesecih obrnil ploščo. Mi je celo pisala, saj jo je skrbela ta sprememba, ki se je kaj kmalu izkazala za…. Vglavnem, tudi po omrežjih je imel že takrat večino deklet, vsem vse lajkal, pisal, tudi okrog mene so znanke, od njih znanke, ki jim je “težil”, punca, ki jo poznam, tudi zlomil srce s svojim obnašanjem. Meni še je občasno pisal, piše… še kar po vseh teh letih, a odkrito rečeno, ne odpisujem, se mi ne da ubadat z njim, saj imam svoje življenje. Ampak se res sprašujem, po vseh letih.. Ko imamo že družinice, še on kar… Ali se taki sploh kdaj spremenijo, ne samo moški, tudi ženske? Ali je možno, da so taki ljudje, ki kar skačejo od cveta do cveta, se ne ozirajo na to, da imajo ob sebi, ki ga ima resnično rad, pa kar obrne ploščo. A velja tisti rek, da ga “ta prava/pravi že obrne”?! Resnično mi je žal za punco, ki jo je zdaj tako, saj se tudi sami poznava, vem, da ji je bil že od nekdaj všeč, a jo je le ozmerjaval, da je debela in podobno. Nato seveda, ko je postala samska, obrnil ploščo. Nato pa hladen tuš.
Naj dodam še to, da je mene osebno že drugi dan poznanstva peljal k nekemu starejšemu sorodniku. To skupno znanko nazadnje… Je po mesecu že imel doma, saj se z njegovo mamo zelo dobri poznata. In pol kar brez kakšnega sramu obrnil ploščo. Češ, da se ona sploh ne trudi… Medtem, ko je res zlata punca. No, saj je meni isto, da sem kao nevem zasedena tak itd. Sem pa si jemala dopust, da sem šla z njim na neki pregled – na koncu pa sploh.. Njaz njemu mogla pisat, kako je stanje itd. Vglavnem. A si res lahko takšni ljudje, da….