Pozdravljeni.
Razmišljam kako naj napišem oz.razložim zadevo ,ki me muči.
Odraščala sem v družini z očetom,mamo in starejšo polsestro. Bila sem sramežljiva in malce boječa deklica in zato za mamo dosti bolj zahtevna od starejše polsestre. Mama je bila razočarana ,ker nisem bila fantek in sem to večkrat slišala v otroštvu. Seveda sem želela biti sprejeta in sem se obnašala kasneje bolj fantovsko in se družila z dečki. Tudi lase sem imela na kratko postrižene. Vse ,da bi bila sprejeta s strani mame…pa sem bila zaradi tega še bolj čudaška in posledično nesprejeta.
Velikokrat sem bila primerjana z sestro,ki je bila lepa punčka,pridna in uboga,ker nima očeta (mama je zanosila pri 17.letih z starejšim moškim,ki ju je zapustil). Na dnevnem redu so bile takšne in drugačne primerjave ter nesprejemanje mene. Kmalu po mojem rojstvu je mama doživela živčni zlom zaradi smrti njenega brata in sem bila prepuščena njeni volji ali nejevolji vsak dan. Ko sem jo pogledala sem takoj vedela kakšne slabe volje je in sem za vse krivila sebe,da je mama takšna. Mali otrok sem še bila…
Moj oče je bil “pasiven” kot oče in verjetno tudi kot sporog. Najraje se je umaknil od družine s kozarcem vina. Ja zdaj vem ,da je bil alkoholik vendar nikdar in nikoli ni bil nasilen do nikogar. To je bil njegov način umika pred obveznostmi in ženo, ki ga ni v resnici nikdar ljubila in zares sprejela. Mislim ,da je bil za mamo bolj rešilni jopič ta zakon,da poskrbi za starejšo hčerko, katerega očeta je ljubila še dolgo,dolgo kasneje. Oče je kljub vsemu hodil v službo,šli smo na dopust in na zunaj smo delovali kot normalna družina. Z mano in polsestro se je ukvarjal kar se da malo, je bila pa tudi mama tista taglavna,ki je vedno ukazovala in vodila družino ter upravljala z obema njunima plačama.
Z sestro sva počasi odraščale vsaka na svoj način. Nikdar ni bilo med nama tiste sestrske ljubezni ,ker sem bila navsezadnje jaz vsiljivec . V bistvu se je sploh ne spomnem med odraščanjem čeprav je bila fizično ves čas prisotna. Imela je svojo sobico,ki je jaz nisem imela in se je lepo umaknila pred nami. Prav tako je prejemala redno preživnino od svojega očeta in je bila zato vedno lepo oblečena jaz pa sem dobila njene zastarele in ponošene obleke. Ničkolikokrat me je zasmehovala zaradi tega in ni dovolila ,da vstopim v njeno sobo,ker je njena. Ne, ni mi bila nikdar vsaj malo dobra sestra. Če je le mogla me je prikazala kot najslabšo osebo. Kmalu si je našla fanta,ki je postal dosti kasneje njen mož. Pri njenih 14.ali 15.letih se je dobesedno preselil k nam v stanovanje za kar nekaj let. Mama mu je prala,likala in kuhala kot bi bil naš. Sestra pa ni mignila s prstom pri tem. Moram povedati ,da ni nič plačeval za najemnino ali hrano vse čas življenja pri nas. Ko sta bila starša dopoldan v službi in sestra v šoli je vabil v naše stanovanje prijatelje in so cele dopoldneve preganjali prosti čas pri nas in na naš račun. Oče tako nikdar ni imel nobene besede doma, čeprav tega fanta ni nikdar zares maral zaradi svojega odnosa do nas.
Po nekaj letih takšnega življenja je polsestri umrl oče. Takrat je izvedela ,da ima še dva polbrata (vsakega z drugo žensko). Dobila je tudi zares lepo dediščino s katero si je v začetku devetdesetih kupila stanovanje,ga opremila in nov avtomobil. Tudi poročila se je in odselila.
Jaz sem končno dobila svojo sobico ob koncu osnovne šole in prepotrebni mir.
Kot otroku se mi nikdar ni zdelo karkoli narobe z mojo družino in sem vse sprejemala,da tako pač mora biti. Šele zdaj ,ko imam že sama otroke in en ponesrečen zakon vidim vse v jasni luči, kaj vse je šlo narobe pri nas.
Oče polsestre ni nikdar posvojil,čeprav ga je mama prepričevala v to. Je bil pa prijazen do nje in ni delal razlik med nama ,če se je že moral ukvarjati z nama.
Lani je oče zbolel za rakom in umrl. Mama je ves čas skrbela zanj. Začelo pa se je obdobje ,ko ji je kar naprej govoril kako ji je hvaležen, da skrbi zanj in da jo ima rad…moram povedat,da si nikdar nista izkazovala nikakršnih čustev v času zakona. Bila sem začudena pri teh spremembah ,ker oče ni nikdar veliko govoril. O čustvih in občutenju nikdar. Bil pa je dobesedno odvisen ob nje in če pomislim nazaj za časa mojega ranega otroštva tudi od njenega počutja. Nočem rečt,da je delala kar koli narobe in grdo z njim, samo vedno je dala vedeti da je tako samo zaradi njene dobre volje,ker če ne ,zna biti drugačna…kot vedno.
Prva čudna stvar se je zgodila takoj ,ko je oče zbolel in sta se sestra in mama odločili, da sestra dobi njun avtomobil. Uradnica je prišla na dom urediti vse papirje,ker oče ni bil več zmožen oditi na upravno enoto. Seveda ,če je bila to želja obeh staršev jo spoštujem ,boli pa me to, ker so vse tako na hiro uredili ne,da bi mi povedali. Šele ,ko je bila zadeva opravljena mi je oče povedal kaj sta naredila z mamo. Opazila pa sem ,da je mama prisluškovala najinemu pogovoru v kuhinji.
Vseskozi se mi je zdelo ,da me hočeta mama in sestra nekako opehariti še za dediščino,ki je sledila po smrti očeta. Mama je skoraj ukazala naj se dediščini po očetu odpovem saj bova tako po njeni smrti obe z sestro dedovali enako. Glejte nikdar nisem razmišljala o tujem denarju in dediščini. Vse kar sem ustvarila sem ustvarila sama v življenju brez pomoči staršev. Ampak po vseh teh letih izkušenj,ko sem tudi sama odrasla in videla ,da življenje niti slučajno ni takšno kot so mi ga prikazovali me je zabolelo ,da hoče mama še naprej ukazovati in upravljati z mojim življenjem in razmišljanjem. Nisem se odpovedala dediščini po očetu pa čeprav je to edina dediščina,ki jo bom kdaj dobila. Mama lahko mirno vse napiše na svojo starejšo hči in name pozabi,če se ji že zdi ,da je bila polsestra za karkoli prikrajšana v življenju. Nočem pa, da manipulira z mano in pokojnim očetom in tega ne bom več dopustila. Že tako je naredila dovolj škode v mojem življenju,ker je vedno primerjala in spletkarila in sem potrebovala ogromno energije, da sem sebe izvlekla iz teh odnosov. Zame je bila to toksična mati, čeprav sem jo kot otrok oboževala. Lahko rečem,da je mati le mati. Kljub vsemu jo imam še vedno rada in ji priskočim na pomoč ali pa vsaj poklepetava po telefonu.
Mogoče so odnosi med nama zdaj malenkost drugačni in bolj odkriti,ker sem se enkrat postavila zase in za očeta ,česar ni bila vajena pri meni. Vidi,da ne more vplivati več name. Sestra se je potuhnila in oddaljila od mene,ker sem menda nesramna. Tudi dobro. Nikdar nisem imela nič od nje in one ne od mene. Enostavno je ne vidim v svojem življenju in ne vem zakaj bi se morala vedno jaz truditi za najine dobro odnose,ki jih je ona že v kali pred leti zatrla.
Vem ,veliko sem napisala. Verjetno brez repa in glave, ampak to je stvar,ki mi ne da spati. Res sem drugačna od sestre. Kot dan in noč sva si. Sem res zaradi tega slaba oseba,kot mi da vedeti setra? Bi bilo kaj bolje,če bi se odpovedala dediščini po očetu…? Nikdar si nebi mislila ,da bom izpadla kot “grebator” pa to očitno sem,ker sem se končno po vseh letih postavila zase.
Če bi jo oče želel posvojiti je imel dovolj časa za to dejanje. Pa je ni. Mislim,da je on v sebi vedel zakaj ne vendar si nikdar ni upal preveč nasprotovati svoji ženi. Pa kakor je bilo je bilo. Upam ,da mi je bilo takšno življenje lekcija, ki je ne bom nadaljevala z svojo družino in otroci. Hvala za vsak nasvet

ne, kaj je tvoje je tvoje, pika. mislim pa da iz vsega tega kaj napisano, je to, da tvoja mama
tebe ni prav rada imela, ne kr nisi bila fantek, ampak ker si hčerka nove zveze. vprašanje je, koliko ga imela tvoja mama novega partnerja(moža/očeta tvojega) rada. verjetno je zamerila še dodatno da tvoj oče ni sprejel oz posvojil tvojo polsestro.
mislim da je mama v tebi videla skoz tisto propadlo prejšnjo veze in da tistega prejšnjega moža imela bolj rad (morda ljubila) kot pa tega novega ( tvoj oče) ker zgleda pol tak ,da ji je pač pasalo, da ni bila sama, a skozi pa v tebi videla tisto prejšnjo neuspelost.

Kdo drug, kot ti, ima pravico po dediščini. Če bi bila tvoja mama pravična, bi ti prepustila vse, njen delež pa dala tvoji polsestri, ne pa da ti daš. Nima ničesar veze z ,,grebsti,, to je od vsakega pravica, vse ostalo pa je že v smer kriminala in pridobivanja bogastva na ne pravi način

Vse si prav naredila !!! Kar je tvojega, naj bo tvojega, kar je od drugega ( njeno) je njeno, čist enostavno, čisti računi, brez slabe vesti