Pozdravljeni,
Bom poskušala kaj se da na kratko opisat svojo situacijo, če bo šlo…
Z možem sva si pred leti vzela kredit, kupila hišo v katero sta se vselila tudi njegova starša (starša sta starejša, živela sta na veliki kmetiji in ker z leti ne bi bila več sposobna delati na njej se je prodalo in del – ki ni bil velik, glede na vrednost nove hiše, je šel za poplačilo dela kredita nove hiše). Vse lepo in prav, naivna kot sem bila sem se kljub svarilom drugih z tem strinjala, saj sta to njegova starša in sem si želela da bi bilo za njih poskrbljeno kot je treba. Nekaj časa je dejansko super funkcioniralo, dokler niso prišli otroci. Z partnerjem imava 3 otroke in tašča se je že pri ta prvem začela vmešavat v mojo vzgojo, ko sem rekla jaz ne je ona rekla ja, ko sem jaz kuhala kosilo je otroka nafutrala ali z sladkarijami pašteto, ipd. Krivda je nekoliko tudi na moji strani, saj sem bila takrat še mlada in naivna (23let) in sem vrjela da bo boljše in bila seveda tiho. Moj mož ves ta čas seveda ni bil na moji strani oz. se mu to ni zdelo kaj takega, so pač stari ljudje ne mislijo slabo, kao. To se je stopnjevalo do te mere da me je moja draga tašča obtoževala kadar so otroci zboleli da sem jaz kriva, ker jih ne oblačim dovolj dobro ali sem jih mela na prepihu ipd. Ne bom na dolgo razlagala ker je preveč tega.
Ljudje ki imate sami otroke najbrž veste da se lahko včasih na glavo postavljaš, nardiš vse pa otroci še kar zbolijo. V glavnem, tašča je hodila v moje nadstropje (imeli smo vsak svojo etažo povezano z stopnicami) mi jemala otroka vstran kadar je jokal, češ kaka slaba mati sem kaj delam z otrokom ipd. (2x sem celo fasala zaušnico). Moj dragi možni kaj dosti reagiral… Da je bilo pivo pri hiši je bilo bolj pomembno.
Tašča se je razbohotila po celi hiši, terasa, klet, prostor ki je bil včasih pisarna, vrt, vse je bilo njeno. Do neke mere vse lepo in prav saj sta doprispevala, a vse položnice in ta večji del odplačila hiše sva krila midva, pa bi si kaki kos vrta menda le zaslužila. Motilo jo je vse kaj je bilo moje, od avta do mojih stvari do loncev za rože ki sem jih kupila in je grozila da jih bo vrgla vstran, seznam se je samo vrstil.
Nekega dne ko mi je prekipelo in se je spet vmešavala sem ji povedala svoje, madam je šla celo tak daleč, da mi je uničila 2 para novih čevljev, z oljem in me obtožila da sem si to naredila sama (vrtec scanarij, saj vem). Ta trenutek je bila tista kapljica čez rob, spakirala sem otroke in odšla nazaj k svojim staršem. Mož je do tega trenutka vedno zagovarjal svojo mamico, kaj pa druga, ko je prišlo do tega prepira sta se oba z tastom spustila v mene on pa je stal pri vratih ko polit cucek, a drugače tak hudo pameten, nikoli mi ni znal stat ob strani.
Sedaj smo pri mojih starših, že dve leti, mož je le pricapkal za mano, zaradi otrok nisem hotela zakona vreči vstran, vseeno sem vztrajala in ga vzela nazaj, da vidim če bo kaj bolje, mogoče pa je le videl da je družina prva.
Še vedno plačujemo položnice za tisto hišo.
Bistvo ki sem ga hotela izpostavit, možu nekak ni prav da hodim tja, zakaj, ker se boji da se ne bom z kom skregala, a jaz???! …
Dve leti me ni bilo tam, na kar sem enkrat le odšla tja, prespat po nočni (nisem videla nikogar in ni niti bil moj namen da bi se z kom kregala).
Vse se je zdelo ok in prav, na kar sma z možem šla pred parimi dnevi tja ker je nekaj tam pozabil, jaz cela happy da bom spet videla svoj dom, me je moj ljubi mož šokiral še z eno gesto, mogla sem počakat v prižganem avtu, da je prišel nazaj in “higlight” vsega skup je bil ta izjava “grema na parkirišče spit pivo, tam se lahko glasno pogovarjama pa nikogar ne boma motila”………….. Prosim?!
Za Hišo za katero se plačujejo položnice in kredit tudi iz mojega računa se ne bi smela glasno pogovarjat ker lahko koga MOTIM!!
Odnos z možem se je že takrat deloma skrhal ko sem odšla, saj mi je vedno dajal tisti občutek “ne bodi ga treba” idi v službo pa prinesi denar. Sedaj po tej izjavi ga pa dobesedno ne prenesem več, vseeno mi je če je ali ni, če pride domov ali ne, če je navzoč ali ni, vseeno mi je za bajto, za taščo, za vseskup. Rada bi šla v stanovanje z otroci in se ločila, saj se mi po pravici enostavno gnusi in njegove bližine enostavno ne prenesem več, nalije se z pivom in po 7 postane žaljiv, pa govori kak bo nehal pit ko bomo šli nazaj, ja pa ja, menda še sam sebi ne vrjame… Ljubezni do njega ne čutim več, to je bila tista ta zadnja bilka ki je enostavno več ni.
Nimam več energije in volje, postajam živčna in razdražljiva za čisto nepotrebne stvari, enostavno več ne morem tako naprej.
Sem človek ki ima veliko mero potrplenja, ampak tudi ta mera je enkrat polna.
Ima kdo podobne izkušnje? Ste kljub vsemu vztrajali? Je morda kakšna zakonska terapija ki pomaga, je to sploh vredno?
Za vse izkušnje bi vam bla hvaležna, pa pardon za dolg dopis.

Ponavljam mnenje iz klepetalnice
Preko od odvetnika uredi okoli kredita in položnic, če ne slišita na lepo besedo jima izklopi – imaš izgovor, da tam že dve leti ne živiš, plačuješ, imaš otroke za živet in živiš pri svojih starših. Za moža imaš na voljo ločitev (kjer bo skrbništvo problem – stara rabi človeške žrtve) ali pa naj se odseli od njih in da vajino “preplačano” stanovanje v najem. Če njih izselita je možno, da bosta zahtevala trojno, sta verjetno že sosede ščuvala proti tebi pa še nazaj bosta prihajala.
Na moža ne bodi predivja – to kar je s teboj pri 23ih delala je z njim pri 3h – ima olajševalno okoliščino, ampak samo ko je govora o njegovi družini, ČE ne dela isto s teboj in otroci. (Orfej in Evridika).
Pazi se podlih iger tašče, da naredit nič kar bi lahko spreobrnila ali prikazala kot grdo od tebe (ali pa samo pretirano in občutljivo) in dobi dobrega odvetnika.
Lep pozdrav.