Naj ga čakam?
Spoznala sem moškega preko interneta ki je par let mlajši od mene. Nekaj mesecev je bilo vse super, je bil pozoren do mene, sva se spoznavala in si bila všeč. Načrtovala sva da se prvič vidiva a je potem prišla korona.
Tu so pa potem nastali problemi. Začel je delati po 10h na dan, bil izmučen in skos slabe volje. So prišli dobri dnevi a čedalje redkeje.
Če mi je prej on pošiljal sporočila mi sedaj ne piše dokler da ne začnem jaz pogovora.
Vem da ima v službi probleme in tudi doma s starši. Priznal mi je da ima hude osebne probleme a se je popolnoma zaprt vase. Morem reči da že prej ni bil nekaj zgovoren. Je bolj samotar, nima veliko prijateljev in tudi punce ni imel že kar nekaj časa. Tudi vidi se da nima veliko izkušenj z ženskami in ne zna z njimi. Po vrhu vsega je zbrisal svoje profile iz socialnih omrežij.
Vsekakor mi glava govori da je izgubil zanimanje zame da naj grem naprej. Da je mogoče spoznal drugo. Ali pa da še preprosto ni dovolj zrel za resen partnerski odnos. A že dolgo časa me ni kak moški tako pritegnil kot me je on in že dolgo nisem čutila takšne povezanosti. Mu morem enostavno dati čas da prebrodi vse težave? A me moti to da mi ne zaupa dovolj da mi pove kaj je narobe…. Ali naj odidem naprej, prebolim in pozabim?
Tole zveni kot depresija. Depresija je težka, si v začaranem krogu in ne prideš zlepa ven. Nimaš energije za nič, tudi za punco, ki ti je všeč ne. Vse je črno in le s težavo funkcioniraš.
Lahko je pa preprosto takšen karakter. Sodelavka ima podoben primer z možem. Ima trenutke, včasih tudi cel mesec, ko ne govori z njo ali otroci. Se zapira v pisarno. Ko mine to obdobje, je spet vse ok.
Samo čas bo pokazal kaj je pri njemu. Če ni zainteresiran, boš hitro videla. Če se bo vrnil spet k tebi pa vedi, da se bo to vedenje ponavljalo. Si pripravljena to prenašati v nedogled? Ta korona nas ne vse kar malo zj… Veliko depresivnih,…
Tudi meni se zdi da je kakšna depresija. ampak ne bit punca, ki misli, da lahko fanta reši. Mogoče ti je zanimiv na začetku, ker je drugačen. ampak to je on. z umiki vred. takšen je. sčasoma ti bo jemal energijo in boš trpela z njim. dolgoročno se ti ne splača.
jaz imam eno dobro teorijo o tem. če se moški ne zanima (več) zame že ve, da nisem primerna zanj. (in lahko tudi obrneš: on ni primeren zame) ne glede na to, kako si jaz želim njega prepričati v nasprotno. in veš kaj – še vedno sem na koncu ugotovila, da je imel prav. res nisem bila prava zanj 😉 (in on ne zame) hvala bogu 😀
boš spoznala drugega zanimivega. vedno se najdejo drugi. vedno! 🙂
i
če je ljubezen, res ta prava, vse potrpi pol. Vsilit vanj ni dobro, a vprašat, kaj je vzrok, pa že.
Če ti ga ne da, da se še vprašanju izmika, pol je boljše če ga res pustiš, kajti, tudi če se zaradi corone ne morata fizično videt, lahko se pa slišita, pišeta, prek neta vidita, sploh ni ovir za to,pa če še to ne gre več, pol zares ni interesa, pa škoda energije tvoje.
Le zakaj bi ga čakala? Človeka še videla nisi pa se je oddaljil . Lepo je da mu hočeš pomagat in prav je tako ampak ne sili vanjga, če sam tega noče. Verjemi mi, da bi povedal, če bi si želel pomoč, ker vsak se rad komu spiha in mu pove kar ga teži. Silit z glavo skozi zid nima smisla. Sej nas je še dovolj samskih 🙂