Pozdravljeni!

Stara sem 30 let in zivim s partnerjem, s katerim se dobro razumeva.
Tezave imam v primarni druzini – oce mi js umrl pri 5 letih, zivela sem z mamo, samohranilko, brat in sestra sta se hitro odselila in si ustvarila svoje zivljenje. Mama je bila posesivna, jaz sem bila njen center, hkrati pa sem bila delezna njenih zivcnih zlomov, custenega izsiljevanja, da bo umrla, ce ne bom delala kot je ona potrebovala. Skrbela sem custveno za njeno dobrobit, se sedaj se ne upam postavit zase in rect ne, ko kaj potrebuje. Vedno ko je v tezavah, se brat in sestra izolirata, jaz pa pokasiram skrb in strah za njo, kako bo zdaj sama,saj je stara 67 let, drugace kar aktivna. Jezna sem na brata in sestro, ker mi ne pomagata, jezna na mamo,ker me custveno izcrpuje. Ce ji recem ne, ko je v stiski, recimo sedaj hrane in zdravil ji noben ne pelje v casu korone razem jaz, pa je kot da bo umrla in se na smrt prestrasim. Kako naprej?

Hvala za nasvet

Makaronka1

Pozdravljena!

Na tvojem mestu bi se vsedla za mizo s tvojim bratom in sestro, ter se o težavi pogovorila. Konec koncev ne vidim razloga, zakaj bi za vse morala poskrbeti samo ti, ko pa ste vsi otroci svoje mame. Morate se dogovoriti kdo bo kakšen čas bil z mamo, ter ji nudil oskrbo, ter družbo katero potrebuje. Recimo, da bi se vsak oglasil enkrat za vikend, ter ji ta prav tako dostavil potrebna zdravila, hrano,.. Moraš se postaviti za sebe! Vem, hudo ti je. Je tvoja mama, vendar imaš tudi ti svoje življenje, svojega partnerja. Kako misliš, da se ob vsem tem počuti on? Ravno zato se moraš pogovoriti s svojimi. Prav je, da vsak izmed vas posveča nekaj časa svoji mami in ne le ti. To se bo mogoče grdo slišalo, vendar je vedno zanimivo potem to, da ko nas starši zapustijo in gredo na oni svet, da pa se za njimi začne bitka za to kdo bo kaj podedoval. In vrjemi, da kolikor se sedaj tvoj brat in sestra izmikata, bosta potem bila najbolj zagreta za to. To se dogaja in ne želim si, da pa bi ravno ti potegnila ta kratko. Ženska postavi se za sebe! Tudi mami boš za kakšno stvar morala reči ne. Vsekakor pa ji daj vedeti, da jo imaš rada in da si tu za njo, če bo karkoli potrebovala. Vendar ji ne dovoli, da bi prišlo do izkoriščanja. Bratu in pa sestri pa kar povej kar ti leži na duši. Priznaj si, tudi sama bi rada živela normalno življenje s svojim partnerjem, ne da bi te moralo ves čas skrbeti za mamo, mar ne?