Vleče me k njemu, a tega nočem
Kar nekaj časa se že dobivam z nekom. Se spoznavava. Tip totalno po mojem okusu. Vendar ima, tako kot seveda vsi, tudi on ene par ‘napak’ katere me zelo zelo motijo. Zaradi tega bi najraje videla, da se sploh ne dobivava in pogovarjava več, saj mi povzročajo veliko strahu in bolečine. Torej.. kako naj se oddaljim od njega? Mu povem kaj me moti ali se naj počasi oddaljujem? Sicer sva redno v stiku, a ko se zgodi da kakšen dan nisva, mi je zelo hudo. Mam občutek, da bom kar umrla brez njega, a po drugi strani res trpim zaradi njega. Vedno bolj se zavedam, da ocitno niti sama ne vem kaj bi rada.
In ce boste predlagali pogovor – kako naj ga zacnem? 🙁
Težko sodim, kaj je narobe, če ne poveš kaj so napake. Če si hkrati prestrašena in zaljubljena je zelo pomembno “najti vzrok” – tako za to zvezo, kot naslednje (če se odločiš prekiniti).
Da dam par (žal osebnih) primerov:
Npr1.
Ima izbruhe jeze in nasilja
Ti je rekel, da bo on kuhal, ob kosilu se zmisli, da bo ti morala že dve uri prej začeti kuhat (dolžna si misli brati) in začne s psovanjem, sramotenjem in kričanjem potem pa vzame lonec in ga tolče ob štedilnik, dokler ga ne razbije…
V TAKEM PRIMERU ODIDI – ZBEŽI IN PUSTI VSE OD POHIŠTVA, OBLEK, SKUPNIH ZNANCEV – SAMO ZBEŽI !!! NIČ NI VREDNO TEGA IN NIKOLI NE BO !!!
Npr.2
Uporablja besedne zveze, s katerimi so te drugi v preteklosti grdo delali s teboj in te je strah, da se bo ponovilo:
Npr. Ti reče “joj, rdeča ful paše k tvojemu značaju” tebi pa mati dopovedovala, da če nosiš rdečo “bodo vsi mislili, da si nasilna, in te sovražili, pa bili živčni, boš videla, boš videla! Nihče te nikoli ne bo maral, poslušaj kaj ti govorim!!! Boš videla!!! Smešna si!!! Zakaj izzivaš!!!”
… V tem primeru moraš predelati izvorno travmo, ki nima nič s fantom.