Sem mamica dveh dveh majhnih otrok, zaposlena v sluzbi in doma.
Dobro leto nazaj po mesecih ignorance in odtujenosti mi je moz priznal, da se je zaljubil v drugo, sodelavko.
Šok, hud šok, krivila sem sebe seveda, da se mu nisem dovolj posvečala, kljub temu da sem večino časa bila sama za vse.
Vsak dan sem vedela, da se dobivata, on je cvetel, jaz hirala.
Postavila sem ga pred dejstvo, da naj odide a se je odločil za družino.
Čez par mesecev izvem, da sta še vedno v stiku.
Razočaranje, res globoko.
Naj bi prekinil vse stike z njo, tudi ona trenutno kar nekaj časa ni v službi.
Jaz sem pa otopela, ne veseli popolnoma nič, ne znam več uzivati niti z otroci, on se trudi, mi izkazuje pozornost pa ne pomaga.
Ko se pogledam v ogledalo je kot bi nekaj umrlo v mojem pogledu.
Ne vem kako naj zaživim in povrnem zaupanje vanj in voljo do življenja.

Zdravo,
Vse kar lahko rečem njemu v bran je to, da se verjetno ni nameraval zaljubiti v drugo.
Tudi tisti, ki veliko bolje “prenesejo”, redkokdaj prebolijo. Prej ko slej se bo ta rana zagnojila, in menim, da bi bilo za oba veliko bolje, če se sporazumno razideta in ostaneta v “dobrih” odnosih zaradi otrok.
Ker, recimo bobu bob – v takem primeru so samo otroci “ovira”, samo za njiju je lahko slabo, da se razideta. V končni fazi pa je je tudi za njiju bolje rasti z dvema srečnima ločencema, kot z nesrečnim parom.
Odločitev pa je tvoja, in želim ti/vam veliko sreče.

Enako doživela pred dvema letoma,še vedno sem v stanju kot ti, brez volje, brez življenja ,brez cilja…samo bolečina…

Kar je najhuje, ne vem ali bo kdaj bolje. Vem… najlažje bi bilo oditi, vendar ti ljudje imajo tudi dobre lastnosti, menim, da je prav da se da priložnost, ne vem pa kako poštimati v svoji glavi in iti naprej…

Motiš se. NAJTEŽJE bi bilo oditi. Zato ( še) nisi šla.

” Ti ljudje imajo tudi dobre lastnosti”- temu se reče relativizacija. Ted Bundy ( eden najhujših ali celo morda najhujši serijski morilec vseh časov v ZDA) je napr. rešil utapljajočega se otroka in kot študent delal na klicnem centru za pomoč tistim, ki razmišljajo o samomoru!

Vsak človek ima tudi kakšno dobro lastnost ( ali pa jo okolici vsaj kaže, ker ve da je neka lastnost zaželena in cenjena). Tudi morilci, posiljevalci, zlorabljalci otrok…

Nič ni samo črno- belo.
A zreli ljudje dajo stvari na tehtnico.
Pri tebi je tehtnica na eni strani padla dol, do tal. Tam je on, njegova prevara, njegove laži, goljufije, nezvestoba v vseh smislih. Tam si tudi ti, ki je nekaj umrlo v tebi. To kažejo tvoje oči.
Take teže ne boš z ničemer izravnala.
Očitno nameravaš poskušati ( jo izravnati). To je lahko zelo nevarno.
Predlagam terapevtsko pomoč.
Lp.

…in tako bingljaš nekje vmes. 😉
Kaj pa če se ne bo spremenil? Kaj pa če mu rečeš: OK, če lahko ti, lahko tudi jaz! Opazuj njegov odziv, ta ti bo jasno povedal kje si in koliko mu pomeniš.

Tudi iti ni lahko, saj sama vidiš, da ni.
Predvsem mora on pošlihtat v svoji glavi. Ti pa zahtevat odgovore in pojasnila. Take stvari se dogajajo z razlogom. Če on noče razmišljat o tem, kaj se dogaja njemu in vajinemu zakonu, je to kar slab znak in bo vedno kje kaka voljna sodelavka. Veliko ljudi je nesrečnih, zdolgočasenih, premalo zaposlenih doma … in potem hitro rešitev iščejo v takem zamegljevanju resničnih težav.

Dolgo nisem mogla zanositi, svojega moža sem ljubila. Končno se nama je nasmehnila sreča, ko je bila deklica stara 2 meseca, sem odkrila, da me vara. Ko bi šlo vsaj samo za avanturo … pa ni bilo tako … zaljubil se je. Želel se je takoj ločiti, ostala sem sama, morala sem ven iz skupnega stanovanja, ki je bilo last njegove mame. Svoje stanovanje sem še med porodniško prodala, kupila večjega, se zakreditirala. Izvedela za hudo bolezen … svojo. Življenje bi se lahko ustavilo – ampak sem se odločila biti srečna. Nisem živela samo za deklico, postavila sem se na pomembno mesto. Z bivšim možem se nisem nikoli prepirala, spodbujala stike, čeprav je bolelo, da gre deklica k njemu in tej ženski. Pri njenih dveh letih sem spoznala novega partnerja. Nikoli prej nisem doživela takšnega odnosa, hvaležna bivšem možu, da je šel, ker bi bila celo življenje nesrečna in v negotovosti. Deklica je zadovoljna štiriletnica, jaz pa še nikoli nisem izgledala bolje. Drži se, postavi se zase, odloči se za srečo.

Sem bila na istem. Sem se odločila da odpustim. Verjemi nikoli ni bolje. Ko gre enkrat drugam bo šel še 100x.meni se je zgodilo da je partner umr. Zdaj sem srečna z drugim in mi je žal da nisem že prej naredila konca

hm, glede na to, kako močno si prizadeta, mislim da zadeve ne bo mogoče popraviti.
Jaz sicer na te zadeve gledam malo drugače. Zaljubljenost je nekaj, kar ne moremo nadzirati. Je šok za telo in duha. Človek takrat težko deluje racionalno. Ne vem sicer, kako dolgo se je zadeva vlekla, ampak če je sam (iskren do sebe) prišel do zaključka, da želi ostati s tabo, potem ni nujno, da zadeva vodi v propad. Verjemite, prevara ni najhujša stvar, kj se lahko zgodi v vezi, sploh v današnjih časih, ko je priložnosti ohoho. Če bi se zgodilo meni, ne bi tako hitro obupala, ker menim, da se te stvari lahko zgodijo vsakemu, vsak namreč lahko naredi napako, ki jo, ko pride k pameti, zelo, zelo obžaluje, res pa je odvisno, na kak način potem ta oseba odreagira in ravna, ko napoči trenutek reanice… Poleg tega ni vedno vse črno belo. Mogoče poišči kakšno pomoč zase, da boš lahko razumela, kaj se je zgodilo, odpustila in ponovno zaupala…

Če zmoreš, ga prevaraj a pazi da se ne zaljubiš. In daj mu vedet, da si tudi ti komu zanimiva. Potem boš tudi ti zacvetela in vse mu boš oprostila. Potem pa pogovor kako naprej. Ločitev ni vedno najboljša rešitev. Srečno!

Tudi sama sem imela podobno izkusnjo, čeprav naj bi slo samo za dopisovanje (to tudi hocem verjeti).. Tega je pet let nazaj, sem se za 3 mesece odselila z otrokoma, hodila k super terapevtu… Je bolje v smislu, njegov telefon vedno dostopen, kar prej ni bil, je mirnejsi,… A moje oci se vedno zalostne, sem prebolela, mogoce se bom, a pozabila ne bom nikoli… Ni isto kot takrat, ko sem mu popolnoma zaupala.. Verjami ostane.

Iz lastnih izkušenj ti povem, da kokr koli se bo kao odločal za družino se bo za otroke ne zato ker si želi biti s tabo. In ne ne nebo odnehal od nje. Če jih imata še 10 plus otrok to nikoli ni bila omejitve še manj pa tvoji pogoji… Ker če bi mu bilo mar zato nebi niti se spustil tako daleč.. Če ti je to kull živi tako… Moj predlog če hočeš nase gledat pejt… Ti pejt ker on nebo ampak k njej bo pa hodil dokler bo ona hotla…. K pa nebo več bo pa druga…

Pozdravljena,

z možem sva bila skupaj 26 let. Pred 7 leti sem ga dobila s svojo najboljšo prijateljico. 2x nož direkt v srce.
Jaz tak ne morem živet. Predolgo sem verjela, da je prekinu stike z njo. Jaz sem dala konec. Ostala sama z vema soloobveznima otrokoma in psihično na tleh. Ampak se ne dam.

Ni vredno. Ko te nekdo 1x izda zaupanje umre težko, da bo še kdaj enako… vedno bo nekje en dvom to ni življenje.

Najbolj trpijo otroci. Danes mi je zal, da nisem končala pred leti. Ker sem uničevala vse.
Kakorkoli se odločiš…poslušaj svoje srce…

Tvoj fokus je v družini. In se ni čisto nič spremenil. Zato je zate isto. Pojdi ven, najdi si enega prijatelja, naseksaj se, pa potem ugotovi, ali si spremenila kaj svoj zorni kot. Potem boš videla, če ti mož še ustreza za karkoli, če ne pa boš vedela, da lahko na naslednjem vogalu poskusiš s kom drugim znova.
Ljubezni je več vrst. In ljudje se s časom spreminjajo. Če bo mož začutil, da te je izgubil in bo še vedno gojil idejo družine, bo naredil vse, da jo spravi skupaj. Tudi spremenil se bo. Ti pa boš bogatejša za še eno izkušnjo.

Preberi clanek se 1x. Je priznal, se odlocil za druzino. Ampak stikov z ljubico pa NI prekinil. Kolikokrat pa mu naj odpusti? Koliko priloznosti mu naj po tvoje se nudi? Ni ta 2kratna izdaja dovolj? Naj ji se tretjic laze?
Kot zenska ima dolznost, da se bori za svoje otroke. Kaksno otrostvo jih caka v laznivi druzini? Kako se otrok pocuti, ko vsakodnevno gleda starse zlomljene?

Gres narazen in delas na svoji sreci zaradi otrok. Ker si zasluzijo srecno mamo, ne pa zombija brez custev,kot je trenutno.

Zaupanja vanj ne bos povrnila in prav je takp, ker si ga ne zasluzi. Cimprej ga zapusti. Predvidevam da si ga nazaj vzela zaradi otrok, da bodo imel druzino BLA BLA BLA. NAJVECJA NAPAKA PUNCA. TO SE NE DELA VEC. TO SO DELAL V PREJSNJEM STOLETJU. Kaj bo otrokom mamica, ki je samo se duh sama sebe??? Zapustis ga, normalno bo imel stike z otroci kakor veli zakon, ti pa bos spet svobodna, imela cas zase, nasla bos partnerja ki te bo spostoval, cenil…dokler bos z njim pa bos samo se umirala na obroke. In ce se ti zdi da je to ok zate ali pa otroke potem pa res potrebujes strokovno pomoc.

Če ne moreš preboleti prevare je bolje da se razideta, preden resno zboliš, ker s vztrajanjem se samo uničuje, sebe in posledično otroke. Drži se, delaj na sebi.

Ni realno razmišljati, da lahko uspe veza, kjer ni ljubezni. On se je zaljubil v drugo, tebe ne ljubi več, ima te rad a to ni to. Si res zelis biti z nekom, ki te ne ljubi? Tako se boš počutila vedno, saj tvoja podzavest točno ve, da se on nekaj sili, ljubi pa drugo. Nima smisla. Daj si možnost, da zažaris, kakor je on, in se zaljubiš v drugega! Ostanita v dobrih odnosih a pojdita vsak svojo pot. Taka veza je preveč načeta, da bi bila še uspešna.

Enako sem pred leti doživela (in preživela). Tudi sama sem upala, da se bo zadeva prekinila in da bomo zopet “srečna” familija… Vse predolgo sem z odločitvijo čakala in odlašala. Prekiniti je treba in to čim prej, saj iz tega razmerja ne bo nikoli več nekaj pozitivnega. Bolje bo za vas, bolje bo za njega, bolje bo za otroka… Dovolite si nekaj dni joka iz globine srca, žalujte za “umrlo” ljubeznijo, smilite se sami sebi, začnite teči ali hoditi v naravo in se tam “stulite” do onemoglosti…. To si dovolite max 1 mesec, potem si dopovejte, da imate sebe najrajši na svetu, da je življenje eno in to sila kratko in pojdite naprej. To je moj recept, ki je deloval!