Spostovani…stara sem 37 let.Po dolgih letih razočaranja sem pred 5.leti našla neizmerno srečo.S partnerjem si bolj usojena ne moreva biti.Imava 2 otroka in gradimo hiško.Imam vso bogastvo ki ga potrebujem…velikokrat sem žalostna ker vse službe ki sem jih rada delala sem morala iti zaradi neustreznega poslovanja, stečajev, dolgov ipd.ker sem delovna in borka sem sprejela službo, za pol.del.cas bolj slabo plačano ampak poleg tega da ima partner zelo nestalem urnik, delovne vikende, praznike…pa večjo plačo, delam trenutno jaz v gostinstvu in tako Da do vrtcev nimam daleč,normalno uro da otroke razvozim v vrtec in jih poberem, sem vikende in praznike prosta….občasno sem žalostna ker si želim normalne službe, vsaj minimalno plačo in kjer bi zasijala z vsem svojim bogatim znanjem in sposobnostmi..ampak vsi vemo kako je v Sloveniji…velikokrat sem sama z otroki…moja družina je moj največji zaklad, ampak včasih zapadel v neke vrste otožnosti, žalosti, pomanjkanju zivljenjseenergije, obupa, nemoči, izčrpanosti….hkrat cenim vsak trenutek z otroci in se jim prisilnim posvetiti..ampak hkrati pa si tako zelo želim “2 dni dopusta od biti mama”…partner dela cele dneve in se zanaša name,ko pa je prost pa vsak trenutek vloži v delo v naši hiški ker nas čaka v prihajajočem letu selitev.Razumem ga tudi on je obremenjen…včasih cele dne le pospravljamo igrače…brišem ko otroci vse zapacano…itd. Partner se ne sekira…jaz pa nenehno skrbim da živimo v nekako urejeni sobi…in včasih je tako da nimam si časa niti umiti zob…kosilo se se navadila na hitro zbasati..tudi ostale obroke…to zgleda tako…da hkrati otrokom delam zajtrk…cvrem jajčka in hkrati kuhan kavo ter jem svoj zajtrk…tako da se niti ne v sedem da ko otroci pojejo da imam ze vse pospravljeno…ker cele dneve pospravljam za otroci nimam velikokrat časa za likanje, krpanje lukenj in ostalih podobnih vsakodnevnih stvareh….ne vem zakaj…ampak vaših mi gre vse na živce in se jezim ker nimam časa…očitno ko imaš majhne otroke več nikoli ne ješ normalno in v miru….in zvečer ko otroci zaspijo…bi morala biti lepa in fit ter pripravljena za ljubljenje…ker ce si ne vzameva časa itak ni nikoi časa…včasih pri otrocih izgubim živce…ko prestopijo mejo, nenehno sem utrujena, zadnja leta sploh mi ne pase velika družba in veseljačenje…ko imam roj.dan…pravim partnerju da nobenega Slavja in da si želim pobega v osamo…ne pomnim kda sem nazadnje se sprostila, zabavala, nasmejala…sedaj ko imam končno vse družino, hišo, otroke in ljubezen…sem postala ena velika razvalina….

Pozdravljeni,
veliko zahtevate od sebe. Imate 2 otroka v 5 letih, očitno sta oba še majhna in ste rodila z majhno razliko. Skrb za majhne otroke je zelo naporna, lahko rečemo da je naporna kot dve službi. Poleg tega delate polovični delavnik v gostinstvu, torej se pričakuje da ste vljudna, prijazna, nasmejana in urejena. Pa še vse čisto mora bit doma. Pa še vi morate biti lepa, fit in pripravljena za ljubljenje zvečer. Dan ima samo 24 ur, in vsega se na da stlačit, pa ne glede na to koliko se trudimo in koliko smo organizirane. Ene stvari po treba opustiti. Kaj mislite, da se bodo otroci spomnili, ko bodo starejši, da je mama imela vedno vse čisto, ali da je mama bila zadovoljna in čustveno dostopna. Ali je možu bolj pomembno, da prispevate v hišo finančno, ali da ste mama, gospodinja, žena, ljubica in čistilka v enem? Vse ne morete biti, ko boste izgorela, potem ne bo nič več od vsega tega. Zato premislite in poskrbite zase, da boste še dolgo fit in srečna žena in mamica. Če ste dolgo čakala na to srečo, še ne pomeni da morate biti popolna, ampak pomeni da bi morala znati v njej sedaj uživati.

Srečno in zdravo,