Partnerka in otroci
Zanima me kaj storiti. Locen sem 3 leta, z bivso imava 2 otroka kjer vse poteka kakor treba, prezivnina, stiki in dogovori z bivšo. Imam oa 11 let mlajso partnerko s katero ziviva skupaj. Nima otrok in si jih želi z mano. Za moja ko sta pri meni bi naredila vse. Potem pa pride tezava ker mi pa vsak teden zacne s tem da sta razvajena, da njeni otroci ne bodo taki. Pa da mi onadva pomenita vec kot ona. Bojim se kaj bo ce biva imela res otroka. Kaj naj naredim?
Bodi moški. Postavi jo na svoje mesto in ji pač povej, da bosta otroka vedno na prvem mestu. Če jo to moti, naj pač gre. Reci ji, da boš sicer zelo žalosten, ampak da kot odrasla me more konkurirati tvojim otrokom. Povej ji tudi, da je razlika med otrokom in odraslo osebo to, da odrasli na zadovoljitev lahko počaka otrok pa tega ne zna.
Ko ji boš to govoril pa premisli tudi o tem zakaj si z njo in če si res odrastel in če morda tudi ti ne znaš počakat na zadovoljitev svojih želja.
Vsi smo najboljši in najpametnejši vzgojitelji, dokler nimamo svojih otrok.
Bolj zaskrbljujoče je to rangiranje, kdo komu kaj pomeni. Čeprav je odrasla, v določenem segmentu mentalno razmišlja kot razvajen froc. Ja, določeno obdobje v življenju so otroci daleč na prvem mestu, pa ne zato, ker bi pomenili več/manj/enako, ampak ker enostavno ljudje kot vrsta nekaj let potrebujemo posebno nego, pozornost in skrb.
In ne glede na to, na katerem mestu smo (mislim, če že res moramo o rangiranju), pridejo obdobja, ko se je treba nekomu bolj posvetit, pa tudi če je sicer na tretjem, četrtem mestu. To je življenje. Jaz sem recimo v obdobju, ko otroci niso več “na prvem mestu” (spet, če že moramo o mestih) oziroma ne rabijo več takšne nege in skrbi, kot so bili majhni, tudi partner ni na prvem mestu (in tudi jaz ne pri njem), ker morava poskrbeti za ostarele in obnemogle starše. Seveda zato nihče ne trdi, da ni na prvem mestu. Ker je to kot prvo otročje, kot drugo nezrelo, kot tretje bi odražalo popolno nerazumevanje situacije.
Je za premislit, ali je tvoja partnerka dovolj zrela oseba … Ti bo stala ob strani, če/ko bo treba ali bo žnarala, da jo zanemarjaš? Zelo pohvalno je, da je dobra in prijazna do tvojih otrok. Upam, da bo tako ostalo, tudi ko/če se bosta odločila za skupnega otroka. Ko bo imela svojega otroka, bo mogoče doumela. Pogovorita se o tem, kako si predstavlja materinstvo in da bo tebe postavljala na prvo mesto. Recimo vzela si bosta čas za kavo in se nekaj resnega pogovarjala, pa bo dojenček zajokal. Ali ga bo pustila jokati in nadaljevala pogovor s teboj ali bo prekinila pogovor in dojenčka postavila na prvo mesto ter ga potolažila? Bo pri izbiri na primer dopustovanja gledala na tvoje želje ali na primernost za dojenčka, malčka? Poskusi ji to tako predočiti. Če bi imel otrok nastop v šoli ali tekmo ali karkoli že na njen rojstni dan, ali bi ignorirala otrokovo obveznost in praznovala ali bi ignorirala svoj rojstni dan oziroma prestavila praznovanje? To so sicer otročja vprašanja, ampak če ne šteka, zakaj so tebi otroci na prvem mestu, ji jih moraš postaviti, mogoče bo dojela.
Odrasli moramo inherentno imeti to potrpežljivost, razumevanje in zmožnost prenesti, da smo včasih prikrajšani za pozornost.
Čas je, da se vsedeta in odraslo pogovorita.
Konkretno, kaj misli s tem, da sta tvoja otroka razvajena?
Kaj pomeni, da ti otroka pomenita več kot ona? Bodita brutalno odkrita.
Jaz sem ločena, otroci najstniki. Imela sem partnerja s podobno starimi otroki in podobnim problemom. Pa sva se razšla. Ker je opletal s to floskulo, da so in bodo otroci vedno prvi. V praksi je to pomenilo, da je velikokrat v zadnjem trenutku odpovedal najine dogovore, ker si je najstnik omislil, da bi potreboval prevoz v 500 m oddaljeno vas ali bi šel kupovat točno tisti dan nove škornje, čeprav sva bila zmenjena, da nekam greva. Jaz tega nisem nikoli počela, ker se mi to zdi nespoštljivo. Niti moji otroci niso pričakovali, da bom kar takoj skočila na vsako njihovo kaprico v vsakem trenutku. Človeka pač ne moreš jemati kot nekaj samo po sebi umevnega, da bo zadovoljen s tem, da se nikoli nate ne more zanesti in da bo samo čakal in čakal, kdaj bo deležen nekaj tvojega časa in pozornosti. Partnerja pa sploh ne.
Nima smisla, da trmarita vsak na svoji strani. Tvoja partnerja se počuti zapostavljeno, ti si v precepu in to ni dobra popotnica. Nima veze, če so otroci ali starši ali sorojenci tisti, ki stojijo med vama. Noben partnerski odnos ne bo funkcioniral, če partnerja nista en drugemu prva. Niti lastni otroci ne smejo stopiti med njiju, tudi vajini skupni otroci ne. To ni jasno večini ljudi, zato pa poslušamo in beremo o vseh mogočih travmah in problemih v razmerjih.
Ko srečaš nekoga, s kateri se vidiš v prihodnosti in si želiš z njim biti, tega ne počneš. To počneš takrat, ko nisi siguren za nekoga in take momente v bistvu izkoristiš “za razmislek” oziroma za oddih od te negotovosti.
Partnerski odnosi kjer imata ali ima partner otroka od prej je lahko vse prej kot enostaven,saj zahteva veliko kompromisov in dogovarjanj.Morda je malo lažje,ko so otroci odrasli in že hodijo po poti življenja več ali manj samostojno.
V mojem primeru je bilo vse prej kot lahko jaz odraslega otroka on mlajšega najstnika …Ko se spomnim nazaj sem velikokrat jaz sprejemala kompromise celo podrejala se,da je bil mir…Danes se sprašujem,če je bilo to vse vredno…
Ja imela sem ga rada iskreno,ampak te stvari so pustile posledice na mojem odnosu do njega.Težko danes razume zakaj nisem zanj več tako zagreta čeprav je v redu oseba drugače ampak kot partner pa je res dajal vedno prednost otroku,ki ni bil ravno majhen.Je pa njegov otrok odlično znal manipulirat z njim to se je videlo na km.
Skratka jaz več z moškim,ki ima otroka od prej ne bi šla v zvezo saj mi to predstavlja več ovir,ker se samo ena stran non stop prilagajat ne more ni pošteno.
Prejšnji odgovor je dober… V resnici je materinstvo močan čut in če ji še to odrečeš, poleg tega, da se zaradi tvojega stališča do nje in otrok že tako počuti drugorazredno, potem to ni partnerka, ampak ljubica.
Razmisli, kdo je s teboj… In kdo je tu zate. Otroci pridejo in grejo, ona bo pa najbrž ostala. Če dvomiš, naredi rez sedaj, ko si lahko najde še očeta svojih otrok, in ne šele čez čas…
Moje mnenja; odločitev tvoja…. 🙂
Pomoje mora bit tej punci kar tezko. Sprejela te je v celoti, kljub temu da imas od prej otroke.. mislim da bi tudi ti lahko kdaj bolj poslusal in razumel njena stalisca..saj ves,drugih ne mores spremenit,lahko pa sebe- in odnos se lahko popolnoma uredi ce se potrudis biti bolj razumljiv. Jasno da imas rad otroke,ampak na koncu otroci grejo,partner pa ostane.. vcasih prevec mislimo nase,in se ne znamo postaviti v cevlje drugega.. partnerja morata biti ekipa,ki drzi skupaj VEDNO.
Ce ne cutis da je ona tista prava, s katero se zelis postarati,je pa bolje da cimprej zakljucita in bo ona nasla koga, s katerim bo lahko imela svojo druzino.
Jaz popolnoma razumem vašo partnerko, saj sem v isti situaciji. In točno 11 let starejšega partnerja imam. Se mi zdi da moški čisto drugače vzgajajo otroke. Ženske smo bolj občutljive tako na čistočo, razvajenost otrok itd. Moški otrokom več stvari pustijo, jih razvajajo, jim k riti znosijo use, delajo namesto njih itd. Isto je bilo pri meni, ravno tako sem pravila, da je njegova hči razvajena. Enostavno je bila! Stara je že zadosti, proti koncu osnovne šole, pa ni niti krožnika za sabo pospravila, ker je to naredil partner. Ni si znala čaja narediti, ker ji ga je vedno naredil on. Besede pospraviti sploh ni poznala, ker nikoli ni rabla nič naresti. Govorim o zadevah, ki jih otroci lahko delajo npr, odnesti smeti, pospraviti sobo, posesati sobo,… Seveda, da sm govorila, da moji otroci pa nebojo taki. In niso. Ker imam red, seveda me partner podpira in si želi, da otrok tudi kaj naredi, da pomaga itd. Njegova prva hči iz prejšnega zakona pa se je malo spremenila, ker sem jaz težila, veliko stvari je pa še vedno istih, saj njene mamice tle ni, partner pa se ji neupa nič reč. Vem pa tudi, da ko je pri mamici veliko pomaga, gre sama kak v trgovino, itd. Tako,da dejansko moški ste bolj na izi. Je pa res, da se morta pogovoriti glede otroka. Kako se boste obnašali, ko bo ona noseča, otroka pa nebosta marala bratca/sestrce? Na katero stran boste stopili? Tu boste morali stopiti na stran vaše partnerke, seveda pa otrokom lepo obrazložiti vse v zvezi s tem. Sama sem med nosečnostjo preživljala pravo moro iz strani njegove hčerke in temu res ne privoščim nobenemu.
Lp
Moje mnenje je tako. otroci zahtevajo svojo pozornost, ljubezen in skrb in za to je potrebna zrelost odraslih ljudi. vsakršno kosanje z otroci je nezrelo. Vidva si posebej vzemita čas zase, kot si morajo vzeti partnerji, ki imajo skupne otroke, vendar, če imaš občutek, da ona želi odrivati tvoje otroke in jih ne sprejema in išče napake, bo težko. Razvajanje otrok je ena stvar, kupovanje preveč stvari, pretirano carkljanje, nevzgoja…druga stvar je pa, če partnerka želi pozornost, ki jo morajo dobiti otroci, torej se obnaša kot otrok. Tu pazi, da ne bo v času ko imaš otroke, le igrala igre dobre mačehe in potem ko bosta imela svoje otroke, lepo počasi speljala, da jih več ne vidiš. To se dogaja. lahko, da jih preveč razvajaš zaradi slabih vesti, ker ju boli razhod, ampak, če bi tvoja nova partnerka sprejemala tvoje otroke, bi povedala, kaj je za njih bolje in ne že sedaj gledala, kaj vse je narobe. najdi osebo, ki bo delal v korist otrok, ampak ne s kriticizmom in odbijanjem od vaju.
