Pozdravljeni, stara sem 46 let,poročena 24 let, od tega je bilo 15 let sanjskih. Dva otroka, stara 20 in 22 let, finančno preskrbljeni, dopust vsako leto, pozimi krajši dopust, mož pozoren, praznovala sva rojstne dneve, obletnice, ..
Živimo na večji kmetiji mož je hodil v službo, popoldne delal doma, jaz pa sem službo pustila po rojstvu otrok. In tako skrbela za dom in družino in za kmetijo ki je takrat bila še v lasti staršev in se je vedelo da bo nekoč najina. Skratka običajna drižina.
Ko mož dopolni okroglih 40 je prišel po moje v drugo puberteto. Kupili smo novi boljši avto kar se meni tisti moment ni zdelo sporno. Službeno je moral v tujino kot že večkrat doslej, le da je tokrat šla zraven 20 let mlajša sodelavka in nek sodelavec. Seveda se je na tej poti nekaj zgodilo v smislu prevare in potem še večkrat. Takrat še ga nisem preverjala le tisti ženski čut mi je govoril da nekaj ni prav. Seveda sva se o tem pogovorila . Da ne bi izpadla tako prazno ljubosumna, sem mu rekla da me je na to opozoril eden njegovih sodelavcev. On je zatrdil da so to laži da mu nekdo hoče uničit družino in bla bla bla. Seveda s prevaro ni nehal mene pa je grizlo. Najela sem detektiva ki je moje sume le potrdil. Z to frklo se je dobival v avtomobilu pred ali po službi za 15 ali največ 20 minut. Šlo je le za sex, redko sta sla na pijačo. Ko smo ga naštudirali mi je detektiv pomagal na lokacijo kjer sta sexsala tako da sem ga dobila celo brez hlač…. Seveda me je pregovoril da sva ostala skupaj čeprav nisem nikoli začutla posebnega obžalovanja. Predlagala sem mu naj nas zapusti da mu bomo kupli stanovanje in greva vsak svojo pot dalje. Vendar ni hotel raje mi je grozil da bo napravil samomor če ga vržem iz hiše. Tega me je bilo v začetku zelo strah, nisem ga želela imeti na vesti. Sama mu nisem odpustila niti pozabila. Nekako sva pač živela z to grenko izkušnjo. Res pa je tudi da bi na kmetiji težko shajali brez moškega
Starši so dopolnili 80 let in brez najinega prigovarjanja sta se odločila da nama
v celoti predataa kmetijo. Seveda v zameno moram skrbeti za njiju. Če ne drugače moram prevzeti stroške doma za upokojence. Ker sta ostarela in bolehna se mož sam zavestno odloči da bo pustil službo zaradi preobilice dela.
Doma je zdaj 4 leta. Napravil je še eno svinjarijo o kateri nebi javno.

Tu pa nastanejo težave. Oče je postal dementen. Nikoli se nista kregala nista pa se imela preveč rada. Zdi se mi kot da sta celo malo ljubosumna kdo bo deležen več pozornosti z moje strani. Mož nima nobenega občutka do starejših .
Oče ni preveč čist v smislu bontona pri mizi, umivanja rok… Kar mu je prinesla demenca.
Prišli smo tako daleč da mož noče jesti pri mizi z očetom. Jaz pa kot žogica marogica skačem od enega do drugega in gledam kako mi razpada družina. Ali se mozž ima pravico vmešavati v ta kaos
Prihajajo prazniki, se mi zdi da jih sploh ne bomo praznovali. Kaj mi svetujete kako naprej?

Najprej ti želim povedati, da si zelo močna ženska. Mislim, da si ti tista, ki je vsa ta leta držala vse skupaj, da kmetija ni propadla. Navidezno močna, uspešna, delovna in sposobna. Ti se razdajaš in trudiš da zadovoljiš vse potrbe drugih, tvoje potrebe pa močno potlačene v sebi. Si upala, da bo z leti boljše, pa se poslabšuje. Enkrat je čas, da sebe in svoje potrebe postaviš pred druge. Mislim, da si dovolj pogumna, da udariš po mizi, narediš red, se pogovorite kako naprej. Kje sta zdaj otroka? Ali vesta kaj se dogaja, se je dogajalo. Če ste si blizu, bi ti morda ona dva znala svetovat, pomagat najbolje. Dobro razmisli kaj v bistvu sploh želiš? Zakaj si vsa ta leta garala, se razdajala. Potem ukrepaj. Leta so tu. Čas je, da zaživiš!
Lp