Je to ljubezen?
Iz osnovne šole smo kot otroci odšli v srednjo šolo. Čisto normalno. Tam se je pa začela ta zgodba.
Danes sem stara 40 let. Se pravi da je to ze dolgo nazaj. Meni se pa zdi, da je bilo včeraj. Vstopili smo v razred in sva se pogledala. Z novim sošolcem. Pogledala in obstrmela. En v drugega. Kot da sva hipnotizirana. Ne vem koliko dolgo. Ne vem zakaj ampak obstal nama je pogled.
Kasneje se veckrat. In postala sva prijatelja. Lahko recem zelo dobra prijatelja. Nekako sva vedela da sva vsec en drugemu. Vedela sva da sva celo zaljubljena en v drugega. Ampak vedela sva, da nisva en za drugega. Fant je bil iz druzine, kjer doma ni bilo vse vredu. Videlo se je da nima urejenih razmer v druzini. Jaz pa iz precej premozne in urejene druzine. Velikokrat sva govorila o razlicnih stvareh. Vedno je modro govoril. Veliko je vedel o stvareh kako morajo biti. O ljubezni, o zivljenju… O vsem sem se lahko z njim pogovorila. Nekako sva to najino simpatijo potlacila, vseskozi pa cutila da obstaja. Bil je clovek ki je bil razposajen. Veliko si je tudi upal. Na kratko.. Bil je taka mala barabica, vendar vedno vedel kaj pocne.
In tako so minila ta leta. In odsli vsak svojo pot. Moja.. Imela 3 veze od leta do 3 let. In spoznala fanta ki je danes moj mož.
Imava dva otroka. Res bi lahko rekla, da boljsega moza nebi mogla met. Ljubi me, in jaz njega.
Ta fant. Pa je sel v svet. Vem da mu ni bilo lahko. Tujina, veliko z doma naporen tempo… In tudi on spoznal zensko. Dobil 2 otroka. Vrnil se v slovenijo in se popolnoma predal druzini. Za njih bi naredil vse. Vem. Ampak se mu ni izslo. Druzina mu je razpadla. Ne vem zakaj, ker nisva ostala vec v stiku.
In zgodi se da se nas nekaj sošolcev pred dvema mesecema sreča. In ja tudi on je bil tam. Čisto drug človek. Poslovno zelo uspešen. Umirjen. Vidi se da se je izoblikoval v pravega moškega. Razgledan, postaven, spoštljiv z vrlinami pravega kavalirja. Prav prijeten v druzbi.
In zgodilo se mi je to, kar si nisem niti v sanjah predstavljala da se mi kdaj bo. Tako zelo sem si zazelela, da me objame.da me stisne k sebi. Tako zelo sm si zazelela biti varna v njegovem objemu. Ne narobe razumet. Ne zelim med rjuhe z njim. Ampak objem njega. Da obcutim tisto njegovo mirnost.
Od tega je dva meseca. Moža ljubim. Nebi ga prevarala. Ampak vsak dan sanjarim, kako me on stisne k sebi.
Zakaaaaj?
Ne razumem.
Tvoj naslov teme je: “Je to ljubezen.”
Sicer vprašaja ni na koncu, ampak na koncu pišeš, da moža ljubiš.
O ljubezni med kom to sprašuješ?
Po napisanem kar malo dvomim, da moža res ljubiš, saj si preveč zataknjena v preteklosti in sanjarijah s tistim sošolcem oz. idealizirani predstavi o njem.
Zato, ker njega ne poznaš in ti lahko predstavlja vse, po čemer kljub vsemu hrepeniš. To je seveda čista fantazija, zato kar uživaj v njej in pusti, da ostane fantazija. S tem ni nič narobe in zato ti ni treba dvomit v pravo ljubezen, ki jo imaš do moža.
Moža imaš seveda rada, a po vseh teh letih zelo dobro veš, kaj od njega lahko pričakuješ in kaj ne. Zato se nanj nobena fantazija ne prime več in s tem izgubi nekaj privlačnosti. Resnična ljubezen pa je neprimerno večja, saj temelji na resničnem poznavanju človeka.
Bolj bos razmisljala slabse bo. Poskusi se z necim zamotit, da ti misli ne bodo uhajale k temu fantu. Ce bi clovek vedel kaksen ucinek imajo njegove misli, o nekaterih stvareh sploh nebi razmisljal… Ce bos zelo o tem razmisljala, bos postopoma zacela odrivat moza od sebe, zacele te bodo motit tudi tiste najmanjse napake in to za vajino zvezo ne bo dobro. Res dobro premisli ali se to splaca. Pomoje ne, je pa res da clovek vedno hrepeni po tistem cesar nima oz kar ima nekdo drug…
Če prav razumem, v srednji šoli ni bil dovolj dober zate, ker prihaja iz neurejene družine, zdaj pa, ko je dosegel zunanji uspeh v življenju, ti je pa kar na lepem spet zanimiv?
Malo se zamisli nad sabo. To, kar ti čutiš, je očitno predvsem ljubezen do materiala. Morda pišem nekoliko preveč naravnost, ampak sploh v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji, ko si bila ti v srednji šoli, status ni več igral tako usodne vloge, da zveza med dvema iz različnih družbenih razredov ne bi bila sprejemljiva, tudi če so se starši kaj zmrdovali. Odrasti.
Nikoli nisem gledala za materialnimi dobrinami. Oče me je vzgajal strogo in z zavednostjo, da si moram v zivljenju vse zasluzit. Ne cakam na zapuscino starsev, ampak sva si z mozem s trdim delom in lastnimi dohodki ustvarla kar imamo.
Sva se pa z z fantom zopet dobila. Na kavi. Poklicala sm ga z namenom, da poiscem njegove napake. Da spoznam, da ni tako popoln. Da je nekaj drugega, za kar ga imam.
Priznam da je se slabse zdaj. Ta njegova prepeostost, sproscenost. O ljudeh govori dobro. Tudi o tistih, ki so ga v šoli zasmehovali, ga zbadali… Kako ima lahko tako čisto dušo, tako samozavest in tako preprostost. Poskusila sm da ga malo napijem. Da bi le pokazal nekaj kar me moti. Je cisto proti alkoholu. Tudi v okilici kjer se zadrzuje sem malo povprasala o njem. Kaksno imajo mnenje. Govorijo z vsem spostovanjem.
Kako naj zbijem tega cloveka iz glave.