Sin je star 12 let, pameten, zelo resen in odgovoren. V šoli mu gre odlično, vendar se vseeno boji, da ko bo vprašan ne bo znal, čeprav se je snov naučil. Z vrstniki in sošolci težko naveže stik, najraje je sam in doma. Obiskuje tudi športni krožek, vendar se temu zadnje čase izogiba, ker pravi, da ga nihče ne mara, ko izbirajo ekipo, boji se trenerjevih besed, če je včasih bolj strog, ne postavi se zase, ko se iz njega drugi norčujejo….. Mene to zelo boli, sem pa vesela, da mi vsaj vse to pove. Mož ima glede sina visoka pričakovanja, je pa veliko odsoten in se z njim sploh ne ukvarja. Mož je velik kolerik, hitro in močno se razburi in takrat kriči name in na sina. Sama sem mirna in občutljiva, tudi jaz sem bila v otroštvu sramežljiva in se nisem znala postaviti zase. Še danes ne maram biti v središču pozornosti, mož je drugačen. Materialno nam ničesar ne manjka. Kako bi sinu pomagala, da bi se znal bolj ceniti in bil bolj gotov sam vase?

Pozdravljena.
Verjamem, da vam je hudo za svojega 12 letnika in zaradi njegovih občutkov nemoči. Napisala bom kratko in jedrnato: oče in sin. Tukaj je odgovor. Njegovo notranjost mora zgraditi oče. Njegova prisotnost, njegov empatičen in vzpodbujajoč odziv na sina, njuna pozitivna vzajemnost.. in še bi lahko govorila. Ne bom rekla, da vi niste več pomembna v njegovem življenju. Seveda ste, ampak notranjost bo sinu zgradil oče. Navezanost na očeta kaže, kako bo sin vstopil v svet, odnose.. Če je varna, se bo znašel in če se ne bo, mu bo oče strukturiral in sestavil notranji svet. Če ta navezanost ni varna, potem se lahko zaplete.
Pogovorite se z možem. Delajte na tem polju.
Vse dobro vam želim.