Pozdravljene, na vas se obračam z vprašanjem, ki mi greni te dneve, mesece. Zalo me zanima, kaj ve mislite.

Torej z bivšim fantom sem hodila 6 let. Se pravi, začela sva, ko sem bila v srednji šoli. Skupaj sva bila do konca moje diplome. V tem času on ni študijsko nič naredil. Jaz sem naredila maturo in potem diplomo, sedaj delam magisterij. Malo po diplomi sem ga zapustila. Težava pa je, da ga po skoraj enem leti po razhodu še vedno ljubim in si želim biti z njim.

Sedaj delam magisterij imam svoje uspešno podjetje. Ko sva bila skupaj je bil on zaposlen v mojem podjetju, ker ni diplomiral ali kaj podobnega in ni imel službe. Se pravi 6 let najine zveze sem ga v bistvu jaz finančno podpirala ob faxu in drugih mojih obveznostih. Zaradi tega, ker ni diplomiral ali se trudil najti službe sem ga zapustila. Ampak ne glede na to, da ni bil finfančno/službeno uspešen sem ga ljubila neverjetno. Sedaj spoznavam druge fante in nekako se mi zdi, da ni noben primeren. Nisem spoznala fanta, ki bi me imel tako rad, me tako spoštoval kot me je bivši. Seveda zveza ni bila idelana, ampak verjamem, da sva se močno ljubila in se prejemal me je takšno kot sem.

Je normalno, da ga leto po razhodu še vedno ljubim in da na njega pomislim okoli 50 krat na dan. Meni se to ne zdi normalno. Ali ga naj kontaktiram? Na nek način si bi želela ponovno biti z njim. Pogovarjala sva se o otrocih in poroki, ampak sem ga na nek način čez noč zapustila zaradi tega, ker ni aktivno izkal službe oz se izobraževal. Sedaj razmišljam, da morda bi bilo vredno biti z nekom, čeprav je popolnoma finančno odvisen od mene. Seveda bi lahko spoznala drugega, sem privlačna ženska, stara 24 s uspešnim podjetjem, kmalu bom magistrirala. Ampak se sprašujem, če se lahko z nekom tako srečna, kot sem bila z njim. Ali sem bila srečna z njim samo zato, ker sva se tako dolgo poznala in nekako odrasla skupaj. On je sedaj star 32 let.

Hvala za vaše nasvete. Ker se tako posvečam karieri nimam prijateljic, ki bi jih vprašala za tako oseben nasvet.

Glavno vprašanje je: ali je priden?
Je v firmi delal ali špilal seksi šefičinega fanta? Je priden, deloven, aktiven v zasebnem življenju? Ni pomembno to, kdo prinese več denarja, ampak biti z lenuhom … to človeka ubije. Sploh ko pridejo otroci. Če je sicer priden, če ima delovne navade, če doma ne pegla cele popoldneve kavča, zna videti tudi gospodinjsko delo in ga brez besed opraviti, potem probajta še enkrat. Če je lenuh, ga pozabi, ker ti bo prej ali slej začelo presedati, da si sama za vse in nimaš pravega partnerja ne kot tovariša, ne kot prijatelja in ne kot nekoga, s katerim ti je lažje, kot če si sama.

Naj bi obstajala tudi “srečna” partnerstva, na dolgi rok, kjer so totalno diametralna nasprotja; on z OŠ (zadovoljen?), ona piše doktorat (zadovoljna?)…on ambiciozen, ustvarjalen, ona kontra..

Jaz osebno takšnih (povdarek na: SREČNIH) vez na DOLGI ROK, ne poznam.

Zato bi bilo fajn razmislit, ali sploh desetletja lahko v zadovoljujočem odnosu, za vse vpetene, obstanejo pari, katerih so skupna podpora, razumevanje, sanje, želje vse prej kot skupne?

Morda se kdo javi in vam napiše lastno čudežno skrivnost funcioniranja takšnega odnosa.

Meni se zdi osebno preveč utopičen, že iz samega razloga, da tudi veliko bolj kompatibilnim parom večinoma ni lahko, in se jim marsikatera veliko bolj kompatibilna veza izjalovi.

Kaj bi vas pravzaprav sploh povezovalo s človekom, kjer vas že na samem začetku moti pravzaprav bistvo; “ne-skupne” želje, cilji, ideje, sanje, ambicije?

moški nimajo nobenih težav, da so v zvezi s tako žensko, ki jo v celoti financirajo.
Če prav razumem, lahko tale bivši fant dela v tvojem podjetju, ti si pač glava maherica v firmi in to je to.
Ženske običajno hočejo, da moški večinoma prispeva za materialno plat družine. Dejansko je res, da je kar veliko žensk, ki danes zaslužijo več kot njihovi moški, je pa to lahko vir problemov.
Sama se boš morala odločiti, za kaj se ti v resnici gre.
Z otroci se bo moral nekdo ukvarjat, ti nimaš časa niti za kavo s prijateljico, torej ga tudi za otroke ne boš imela. Tako da bo mož lahko skrbel zanje.
Če je sicer v redu kot človek, zakaj pa ne?

kako je lahko delal 6 let v tvoji firmi če si pa še v srednjo hodila ? Ja še naprej hodi na zmeneke, tazdanji bo pravi . A on te pa še kar čaka ?

No ljubezen je pa resepa. Oc itno da va ljubis ker bi ga. Zela brez pre ite pare pa se sM je kri .
Jz bi ga sigurno kontaktirala. Sicer mu ne bi povedala takoj da bi bila z njim ker se lahko zvodi da ti bo pokazL zakaj yta narazen in ko bos xobila iyti obc ufek zak
No komrkol valda ga pokli . kako je kaj. Itd.

Poišči poezijo lorda Byrona in najlepše pesmi o ljubezni.
Odpri srce in mu pusti, da odloči.
Pa ne mislim strasti, ampak tisto globoko ljubezen do sebe, ki naj te vidi do dolgotrajne sreče in miru same s sabo.
Ni pravil, ne moremo mi živeti tvojega življenja.

Uradna izobrazba ni indikator razgledanosti človeka, kot ne njegove inteligence in uspešnosti (ne Bill Gates ne Steve Jobs nista končala univezitetne izobrazbe).

Ta itak ni problem, temveč ostale stvari, ki si jih v življenju želite, kar vam je že Lea39 pokazala.

Glede ostalega se je pa potrebno zavedati, da nam možgani ves čas lažejo. Spomini se namreč znotraj nevronskih povezav spreminjajo. Spomin na nek davni dogodek ni spomin na ta dogodek temveč na vaše zadnje spominjanje le tega. Če ste se nečesa “spomnili” že 100x, je ta spomin vreden toliko kot “telefonček” – otroška igra, kjer prvi zašepeta nek stavek drugemu, nato stavek šepetaje nadaljuje naprej, do zadnjega, ki potem na glas izgovori, kar misli, da je slišal.. običajno je to popolnoma nekaj drugega! – ki je potoval skozi 100 ljudi.
Dodatno se naš spomin znotraj leta v večjem procentu njegove vrednosti popolnoma spremani – je napačen.. smo pa večina ljudi prepričani, da se vsega spominjamo prav.
Zato bo obujanje spominov na obletnice mature, kot da bi jo praznoval z vesoljci – vsak bo spomine priklical na plano drugače.

Čustveno gledano pa si možgani zapomnijo le stvari: nekako takole izredno nevarne in neprijetne stvari.. se zažrejo v nas, do meje fobij oz. “Okusa” (smo se enkrat zastrupili z neko jedjo, jo zlepa ne spraviš več po grlu)..
Preteklost, mladost, otroškost.. pa izguba rob.. in se jo spominjamo vedno bolj favorizirano, ugodno.. prirejeno. Neprijetne stvari s časom namreč zbledijo.. ostanejo pa pozitivne stvari. Naš spomin je zato hudo varljiv (Poglejte ali preberite si kaj o tem.. že Brain Games na National Geographicu je dovolj).
Vaš spomin na preteklo vezo je zato nekaj 100x lepši in romantičnejši, kot je dejansko bil. Igra misli se potencira, ker ste samski (če bi bili v vezi, bi imeli možnost doživljati partnerstvo v živo in bi ne bilo potrebno fantazirati o tem – z bivšim).
Vse vaše fantazije oživijo, ne znotraj sanjarjenja.. temveč preko projekcije teh fantazij in sanj, na resničnega človeka.. ki niti približno ni tak.. samo vaše projekcije ga delajo “usodnega”.
Resda pa družba tovrstno usodnost “duš dvojčic” propagira na veliko.. in je vaše dnevno sanjarjenje pogojeno tudi od zunaj (ne samo hudo prirejenih “spominov”).

Aja, “rešili” ga ne boste, ker imamo pravico spreminjati zgolj in samo sebe.

Prav si naredila. Pusti ga. Naj ga ima ena ki si ga zasluzi.

Ti pa naprej. Doktorat in se eno uspešno podjetje kajne? 😋

Ja treba še bo odločist kaj hočeš. Fant ti je dejal natanko to česar ne moreš dobit s svojim magisterijem in denarjem….

Mislim da si vseeno naredila prav, ker je dolgoročno taka zveza težko uspešna. Pa ne ker ima on manj denarja, pač ker se ne trudi in se ob tebi počuti manj vrednega. Upam pa da boš znala cenit ta pravega človeka ki ti bo jutri znal prekrižal pot te bo ljubil n bo precej manj zaslužil pač pa bo delal in bo bil na svoje delo ponosen. Takega se drži sploh če imaš denar. ..

Pozdravljeni.

Zdi se, da ste sprejeli zelo racionalno odločitev, niste pa prekinili srčne povezave, ki sto jo stkali z bivšim partnerjem.

Dokler tega ne naredite in se res poslovite (za vedno) ne boste mogli kreirati novega partnerskega odnosa, saj bo iluzija, ki jo ustvarjajo vaša pričakovanja in pretekli spomini vedno znova in znova ustvarila notranji konflikt.

Sprejeli ste odločitev. Pika. Nihče ne ve, kaj bi bilo, če je ne bi.

Če idealističnih pričakovanj ne morete spustiti sami, poiščite podporo za ta proces.

Vse dobro.

moje mnenje- kar si rekla, si rekla. očitno tvoj bivši ni imel razloga, da ga pustiš le v nedokončani šoli in slabši zaposlitvi kot ti, ampak tudi drugod. trenutno kot zgleda se srečuješ z tebi napačnimi potencialnimi kandidati za partnerja, njega pa nisi še prebolela. sam mislim, da ko pride ta pravi, da bo kar steklo. morda bo tudi bivši… ampak prisili ga, da se spremeni.