Pozdravljeni

odkar sem pri njegovih 13 mesecih prenehala z dojenjem, sin spi celo noč. Imamo pa že bolj ali manj ves čas probleme z uspavanjem, ki je lahko trajalo tudi do 1,5h. Včasih se mi je zdelo, da se prav trudi, da ne bi zaspal.

Trenutno je prebolel hujši prehlad, med katerim mu je bilo vse bolj ali manj ustreženo. Nekaj dni je bil sam pri babici in dediju, potem pa sva na obisk prišla tudi z možem in ostala pri starših. Ko je bil s starimi starši, je bolj ali manj normalno spal, nato pa se je prehlad poslabšal (ko sva prišla še midva). Sin se je 2-3 noči zbujal (zaradi kašja) tudi na 30min in zahteval, da ga nosim jaz, moža je odrival (pa sta drugače zelo povezana), če ga nisem, je bil grozen jok. Tako da sem ga 2 noči res pol noči prenosila, kjub teževam s hrbtom.
Zdaj smo že 2 noči iz najhujšega prehlada in spi celo noč, je pa grozen problem pri uspavanju. Zahteva, da ga nosim (nujno jaz, ostale odriva), in to se še stopnuje. On prav ukazuje (po stopnicah dol, gor, sem, tja) in če mu ne ustrežem, je jok res nevzdržen, pleza po meni, se mi dere na uho, da je ves hripav (mamiiii, nesa, dol, mamiii… – mami nosi me po stopnicah dol). Hoče, da je po njegovo. Jaz pa imam probleme s hrbtenico in ga res nočem nositi za uspavanje. Moram povedati, da se je tole z nošenjem začelo cca 2 tedna nazaj, a ni bilo tako izrazito in se ga je dalo nekako prepričati, da je bil “en krog” dovolj.
Srce me boli, ker se sinček tako dere in ne vem, kje je zdaj meja. Je to trmarjenje ali je lahko vzrok kje drugje? Res ga ne morem in nočem nosit, navajali smo ga, da se uspavamo tako, da se eden od naju z možem uleže z njim v posteljo in čaka, da zaspi.

Najlepša hvala za odgovor