O prijateljstvu
Vaš prijatelj je odgovor na vaše potrebe.
Prijatelj je vaše polje, ki ga posedujete z ljubeznijo in požanjete s hvaležnostjo.
Vaša miza je in vaš dom.
Kajti lačni prihajate k njemu in iščete ga zaradi miru.
Ko vaš prijatelj razodeva svoje misli, se ne bojte reči “ne”, niti ne zadržite svojega “da”.
In ko obmolkne, naj vaše srce ne neha poslušati njegovega srca.
V prijateljstvu se namreč vse misli, vse želje, vsa pričakovanja porajajo in razodevajo z radostjo brez hrupnega odobravanja.
Ko se poslavljate od svojega prijatelja, ne žalujte:
kajti to, kar imate pri njem najraje, lahko postane v njegovi odsotnosti jasnejše, tako kot planinec vidi goro jasneje iz doline.
In edini namen prijateljstva naj bo poglabljanje duha.
Zakaj ljubezen, ki išče poleg razodetja svoje skrivnosti še kaj drugega, ni ljubezen, marveč razpeta mreža: vanjo pa ulovimo same nepomembne reči.
In kar premorete najboljšega v vas samih, naj bo za vašega prijatelja.
Če mora spoznati obdobje vaše oseke, storite, da bo spoznal tudi obdobje plime.
Kajti čemu vam bo prijatelj, če ga iščete le zato, da izgubljate čas?
Iščite ga vedno v času, ko živite.
Prijatelj želi utešiti vaše potrebe, ne pa zapolniti vaše praznine.
V skladnosti vašega prijateljstva naj bo tudi smeh in radost uživanja.
Kajti v rosi drobnih stvari najde srce svoje jutro in svežino.
(Kahlil Gibran: Prerok, O prijateljstvu)
Kaj pa moško – ženska prijateljstva
https://www.youtube.com/watch?v=3KHD7XAsSWg
Dragi prijatelj, saj te lahko tako imenujem, ne poznam te, lahko te samo slutim, lahko v notranjosti zaslutim tvoj svet.
Ne verjemi temu sra***, : Imej se rad, objemi se.
Drug ti pokaže tvojo vrednost, drugi ti pomaga, da se sprejmeš, da začutiš povezanost, ki je zdrava in svobodna.
Saj poznaš Resnico: “Noben človek ni otok, popolnoma sam Zase, …Smrt slehernega človeka vzame del mene..”
Tako tudi življenje slehernega človeka Mene gradi, posebej še življenje prijatelja.
Veliko je lahko ovir, da se očisti pot, da si prijatelja lahko podarita tisti zaklad, ki ga prinašata drug drugemu in jima tega ne more dati nihče drug.
Zato je potreben pogum, verjeti slutnji, držati se pravičnosti in resnice, obvladovati neurejene strasti, da je v drugem človeku lahko ključ, ki odpira nova obzorja in greš lahko v življenju naprej.
hej, človek! Če se želiš socializirati, bi bilo dobro, (menim), da stopiš iz svojih okvirov. Od tega kruha tukaj se ne moreš najesti, res pa je tudi, da te to sonce ne more opeči.
človek marsikaj tvega, če stopi v neznano. posebno ti, ki moraš vsak korak desetkrat premisliti. ves postopek mora biti v glavi dodelan. nobenih presenečenj, vse je treba prej predvideti, da se stopi lahko na varno.
pa saj ne stopaš čisto v neznano. Saj so ti stvari poznane. Z eno razliko. Čas dela svoje. Toliko vode je že preteklo, da če bi ostali isti, bi bilo življenje malo hecno.
Ne morejo se vse stvari povedati naprej, ker v besedi brez glasu se ne zazna energije, ki je pa velikokrat bolj pomembna od besede same. Poleg tega nismo vsi taki umetniki besede kot si ti. Napišeš točno, precizno. Te občudujem.
Lahko bi se zgodilo, da bi bil moj zapis neverodostojen temu, kar bi res želela povedati. Tako bi bilo storjeno več škode kot koristi.
Menim, da je najin prvi skupni cilj boljša socializacija. Brez predstav, brez pričakovanj. Saj človek hitro začuti energijo drugega. Če se v družbi dobro počuti, če si ima kaj povedati ali pa če je tišina ob nekom prijetna, super.
Če pa ni nič od tega, pa hvala in adijo. Simpel.