Pozdravljeni, stara sem 20 let in sem s fantom (25) skupaj 1 leto. Problem je, da je stvar tako daleč, da si že priznam nekatere stvari, ki jih ne počnem prav. Vedno gobezdam, ga utrujam za vsako malenkost, vedno zahtevam odgovore, ki jih želim slišati in iščem samopotrditev. Ne želim biti taka ženska!!! Vedno, ko sem jaz kaj rabila oziroma je bilo vredu in mi ni spodnašal. Jaz pa mu vsako stvar spodnašam. Ne morem se kontrolirati. Spodnašam mu družino, sorodnike, prav vse, čeprav mi nihče ni naredil nič slabega. Je pa res, da niti nevem kje bi stanovala, kaj bi rada počela v življenju… Vedno najdem neki problem. Nihče mi ne sme reči nič, jaz pa se lahko šalim na račun drugih in jih občasno grdo potlačim in šele nato se zavedam, da bi se bilo bolje ugrizniti v jezik. Ne želim si biti takšna oseba. Sram me je. Kako bi se lahko popravila. Taka sem zadnje pol leta in partner nima več volje biti z mano. Si priznam krivdo za to. Je pa res, da mi nikoli ni dajal veliko ljubezni, ker ima stresno službo pa tudi težko otroštvo je imel zaradi alkohola. Tudi jaz sem v družini imela prisoten alkohol, vendar jaz potrebujem veliko potrjevanja in besed drugače ga masiram v glavo. Tega pa ne vidim, ko me objame ali požgečka ali me na kak smešen način želi razvedriti. Kako se naj popravim in se brcnem v ta zadnjo???

Najprej pride zavedanje, tu si sedaj. Vso nezadovoljstvo, ki prihaja iz tebe, prihaja predvsem zato, ker je tvoje življenje v neredu. Začni ga spravljati v redu, počasi korak po korak. Najdi stvari v življenju ki te veselijo (šport, branje, vrtarjenje, joga, karkoli pač ti je blizu), uredi svojo prehrano itn. Vse ostalo okrog vedenje, spodnašanja itn bo prišlo “samo od sebe”. Ker se boš sama počutila bolje, bolj sproščeno in veselo, ne bo toliko razlogov za “sitnjarjenje”. Moraš najti svojo pot v življenju. Lahko traja več let, tako da potrpežljivo.

Markov odgovor je kar na mestu, menim pa, da tvoje vsesplošno nezadovoljstvo izhaja tudi iz tvojih prevelikih pričakovanj, ki jih imaš do partnerja. Lahko, da ga s svojim obnašanjem tudi nezavedno kaznuješ, ker ti ne daje to kar ti misliš, da ti pripada. Možno tudi, da si se ga realno že naveličala in je zveza pač resnično že v zadnjem stadiju razkroja. Vsekakor si postavi cilje oz. prvo razmisli ali se splača še nadaljevati v tej zvezi, če meniš, da tvoje potrebe niso zadovoljene. Najslabše je vztrajati v slabi zvezi samo zato, ker ne znaš ali pa se ne upaš biti sam. Če misliš, da si boš lahko nove cilje in smisel življenja našla znotraj te zveze (in s tem primerno vsaj trenutno zmanjšala pričakovanja), potem upoštevaj Markov nasvet. Če pa ne bo šlo, potem pa bodi fer do partnerja in najdi svojo pot preko samskega stanu.