Zanima me kdaj po vašem mnenju je čas , da človek poseže po zdravilih za anksioznost, tesnobo ali depresijo ? Jaz sem že po naravi bolj tako občutljiva , včasih me kaj bolj vznemiri kot druge . Pogosto imam preveč metuljčkov in vznemirjenja v želodcu sploh ko gre za partnerski odnos . Sem tudi bolj podvržena odvisnosti od odnosa . Nekak shajam s seboj . Imam pa težka obdobja napetosti . Takrat ponavadi vzamem Šentjanževko in mi dobro deluje . Sedaj mene zanima ali lahko človek pač s temi občutji živi brez da bi moral kaj jemati od antidepresiva ? In kdaj je čas da jih pričneš jemati in če lahko opišete malo človeka ki jih po vašem mnenju že res potrebuje . Hvala

Pozdravljeni,

na to vprašanje ni enostavnega odgovora in mislim tudi, da je zelo odvisno od tega kakšna prepričanja in izkušnje ima zdravnik ki zdravilo predpiše. Osebno se mi zdi, da po eni strani se antidepresivi in pomirjevala predpisujejo preveč hitro in za težave ki niso nujno potrebno farmakološkega zdravljenja, po drugi strani pa se nekateri ljudje zdravil izogibajo po nepotrebnem, saj bi jih bistveno pomagali in omogočili, da se bolje in hitreje spoprijemejo s svojimi težavami.
Torej, potreben je individualni pristop. Dala bom en primer:
1. Oseba ima zmerno depresijo in anksioznost, nima samomorilnih misli in še nekako funkcionira, čeprav s težavo, kvaliteta življenja je bistveno zmanjšana. Sicer nima odporov do zdravil, vendar bi si želela poskušati brez. Psihoterapija jo zanima in ima vse pogoje za redno obiskovanje, zato se odločimo za psihoterapijo in zdravila pustimo za kasneje, če bo potrebno.
2. Oseba ima isto zmerno depresijo in anksioznost, vse isto kot zgoraj opisana oseba pa vendar se o svojih težavah ne želi pogovarjati, želi samo učinkovito zdravilo, ki ji bo olajšalo njene težave, poleg tega nima dovolj časa (ali pa si tega finančno ne more privoščiti). Odločimo se za antidepresiv in osebi ponudimo vse podporne programe ki jih ponuja zavarovalnica (delavnice, napotki za izboljšanje življenskih navad, prenehanje s škodljivimi navadami itn.)

Lahko bi bilo še več primerov, ampak mislim, da razumete, oceniti je treba koliko je motnja resna, koliko vpliva na funkcionalnost in kvaliteto življenja in kaj si želi pacient, na osnovi teh in še nekaterih dejavnikov, se odločamo za obliko zdravljenja.

Lep pozdrav,