Dobrega pol leta imam težave z dihanjem. Zdi se mi, da dihalni center ne pošilja zadostne stimulacije za vdih in normalno lahko diham samo zavestno. Težava je zlasti zvečer, ko skušam zaspati in se telo umiri. Tik preden “zakinkam” očitno začnem dihati zelo plitvo. Tudi ponoči očitno večkrat neham dihati, kar se kaže kot nočna mora (občutek, da ležim z obrazom v plitvi vodi in se ne morem obrniti in podobno). Zjutraj me zelo pogosto boli glava, kar je verjetno posledica plitvega dihanja ponoči. Ob izdihu ne čutim potrebe po ponovnem vdihu in brez težav zdržim 45 sekund in več (zavestno vdihnem šele, ko se začne omotica). Bil sem že pri zdravniku in tudi na urgenci. Ugotovili so, da je to posledica kombinirane anksiozne in depresivne motnje ter mi predpisali antidepresive. Le-te jemljem že nekaj mesecev, a ni nobenega učinka (ne pozitivnega, ne negativnega), kar pomeni, da v depresiji verjetno nisem (tudi ne vidim razloga, zakaj bi bil). Zanima me, ali bi opisana težav lahko imela kakšen drug (npr. nevrološki ) vzrok?

Pozdravljeni, glede na opis bi se strinjal z zdravnikom da gre najverjetneje za psihično težavo. Mehanizem dihanja namreč ne deluje tako, kot si (verjetno) predstavljate, opis pa je precej tipičen za tesnobno depresivne težave. Lep pozdrav