Pozdravljeni!

Rada bi vam opisala svojo zgodbo zadnjega tedna, ker me zanima tudi vaše mnenje.

Iz prejšnje nedelje na ponedeljek sem zelo slabo spala, v ponedeljek v službi pa sem po jutranji kavi začutila kot, da ne obvladam dobro desne roke, srce mi je začelo razbijati in nisem se več mogla koncentrirati na pogovore ljudi okoli mene. Šla sem v toaleto da bi se osvežila a se stanje ni izboljšalo, zato sem odšla domov, ker sem mislila da je zadeva verjetno povezana z mojo nespečnostjo. V torek se je stvar ponovila takoj, ko sem se zbudila. In tako se ponavlja že od prejšnjega ponedeljka. Šla sem seveda k zdravnici, ki je naredila ekg, vzela kri in vse ostalo, a je vse bp. Moje počutje pa je pripisala hormonski terapiji, ki jo jemljem. Moje telo je bilo do včeraj pod konstantim stresom, v nekakšnem krču, na prsih sem čutila ogromno težo in zelo velik strah pred izgubo razuma. Včeraj zvečer pa se mi je odprl nek ventil, ko sem se začela samo jokati in sem se popolnoma sesula. Od takrat se počutim malce bolje, vendar še vedno nimam apetita in še vedno sem zelo otopela. Zanima me, ali lahko tovrstno počutje pri anksioznosti traja cel teden?

Sicer moram povedati, da sem stara 25 let in da je bilo moje življenje vse prej kot pravljica, a sem se s težavami vedno zelo suvereno spopadala. Za zunanjo okolico sem tudi zelo močna oseba, z močnim karakterjem. Res je, da je bilo zadnje leto izjemno naporno tako fizično kot psihično, a sem se v zadnjem mesecu začela počutit res dobro v svoji koži in po dolgem času sem začela uživati v svojem življenju- potem pa ta udarec. Trenutno sem popolnoma obupana, ker se vsak dan znova bojim zbudit, ker me je strah, da bom takšna kot sem bila cel teden. Mislim, da me je strah pred tem počutjem dobesedno ohromil in, da nisem sposobna več normalno funkcionirati. Poskusila sem iti v službo, a imam ves čas mokre dlani in neprijeten občutek znotraj sebe. Danes sem se naročila na prvo uro psihoterapije, ker se mi zdi, da mi telo poskuša sporočiti, da je moja duša malce zbolela.

Zanima me, kaj mislite glede na napisano? Gre za neko momentalno stanje, ki ga bom lahko prebrodila? Neznansko me je strah, da ne bom več takšna kot sem bila še prejšno nedeljo.

Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem

T

Pozdravljeni,

sicer ste dosedaj že izzvedela ali je stanje samo prehodno, ali gre za anksiozno oz. panično motnjo. Vsekakor ste se dobro odločila za psihoterapijo, le-ta je namreč zelo učinkovita za anksiozne motnje.

Lep pozdrav,