Spoštovani,

zanima me, če so kakšne omejitve glede bolniškega dopusta v primeru, ko je zdravstveno stanje slabo, zdravljenja pa ni oz. ga pacient zavrne. V mislih imam krajše obdobje, kar verjetno izključuje predstavitev na invalidski komisiji.

Imam podobne simptome kot sem jih imela pred leti, ko so mi zaradi NSTEMI vstavili stent. Ker zaradi drugih zdravstvenih težav zelo slabo prenašam zdravila, sem Aspirin in Plavix jemala le pol leta. Napovedali so mi bolj kratko življenje. Mene bolj skrbi, da bom preživela v tako slabem zdravstvenem stanju. Zadnje reševanje je bilo samo podaljševanje agonije, ponovitve res ne želim. Na urgenci sem že takrat razložila, da pričakujem hude težave zaradi zdravljenja in da stenta ne želim. Brez vnaprejšnje privolitve za vstavitev v primeru zamašene žile niso hoteli narediti koronografije. Nihče mi ni niti povedal, da obstajajo kakšne druge možnosti, niti ne, da bo stent prevlečen s citostatikom. Zame velik dodatni problem. Zato se obotavljam obiskati zdravnika. Ampak tokrat se očitno žila zapira počasneje, bolečine so hude in že dolgo trajajo. Težko zdržim par minut hoje, še posebej, ko je hladneje. Drugače je, kot je bilo prvič, najbrž se tole lahko še precej vleče. Ali lahko dobim bolniški dopust čeprav zavrnem zdravljenje? Skrbi me, kaj bo, če bo treba na komisijo. Imam namreč veliko slabih izkušenj, velikokrat sem se že reševala z dopustom, ker so mi bolniški dopust zaključili, čeprav nisem bila sposobna za delo. Če ostanem brez službe, bom imela najbrž še problem z zdravstvenim zavarovanjem. Slabo mi je ob misli, da izgubim nadzor nad dogajanjem in me bo spet kdo reševal v zadnjem trenutku.

Zahvaljujem se vam za vaš trud in vam želim veliko zdravja.

Lep pozdrav,

Marija

Pozdravljeni, glede na opis, me resno skrbi, da služba ni trenutno vaš problem, ampak verjetno neizogibno poslabševanje zdravstvenega stanja zaradi zapore koronarne arterije, kot veste, ta prehranjuje srce in verjetno tudi veste, kaj sledi, če se zapre. Odklonitve posega, ki bi razrešil vašo teźavo ki vodi v brezno, enostavno ne razumem. Začniva s tem
Lep poDrav

Najlepša hvala za odgovor in za skrb. V breznu sem že mnogo let in poseg ne bi rešil drugih mojih težav, tudi pred štirimi leti jih ni. Zdravila so splošno stanje močno poslabšala, pa mi zdravniki niti verjeli niso. Od kardiologa sem slišala, da lahko jem Aspirin in Plavix, saj še ne bruham krvi. Jemala sem 80 mg Nolpaze, bolečine v želodcu in črevesju so bile vseeno tako hude, da nisem spala. Izgubljala sem 2 kg na teden. Seveda to niso bili edini problemi. Ampak sem menda še predobro izgledala za rehabilitacijo. Za katero niti nisem bila sposobna. Navajena sem, da mi ljudje ne verjamejo, da je kronična utrujenost lahko tako huda, da je 15 minut hoje prehud napor. Tako da niti na obremenitvenem testiranju nisem upala prezgodaj razlagati, da so me že dovolj izčrpali. Da ne vem, kako bom prišla domov, če bom morala še malo vztrajati. Pa so že po 13-ih minutah na srečo testiranje prekinili. V izvidu je pisalo, kot da sem testiranje prekinila samovoljno. Bolniški dopust sem imela 2 meseca in pol. Nekje sem prebrala, da je priporočena dolžina po infarktu 2 do 3 mesece. Infarkt je bil moj najmanjši problem. Jaz sem bila v hudih težavah zaradi posledic “zdravljenja”. Za en dan sem morala v službo, potem sem na srečo dobila 3 tedne dopusta. Sicer bi že takrat ostala brez vsega. Po enem dnevu sem povsem obležala, 4 dni sem se komaj premikala v postelji. Na tak odnos sem žal navajena. Nihče se ne ukvarja z dokazovanjem okvar mitohondrijev. Še večji misterij so okvare sistemov razstrupljanja. Ki je pri meni najbrž primarni problem, ki je sprožil plaz drugih. In zaradi katerega imam tudi zelo majhne možnosti, da si pomagam s protibolečinskimi sredstvi.

Obžalujem, da pri nas ni možnosti za evtanazijo. Ker si ne želim življenja s stalnimi hudimi bolečinami in izjemno nizko fizično zmogljivostjo, s stalnim strahom, če bom naslednji dan še zmogla poskrbeti vsaj za osnovne potrebe. Popolna zapora LCA žile bi me odrešila. Ampak zdaj se mučim že 3 tedne in ne morem vedeti, kako dolgo bo še trajalo. K zdravniku me je pa strah iti po pomoč, da ne bo spet tako, kot je bilo prejšnjič.

Se opravičujem za dolžino, malo je pomagalo, ker sem spravila nekaj bolečine iz sebe.

Lep dan vam želim.

Izberite si osebnega zdravnika, ki mu zaupate, poleg težav in bolezni, ki jih omenjate (in jih žal ne morem prav veliko komentirati, saj o njih dejansko nimam nobenih dokumentiranih podatkov oz izvidov, a vsaj po opisu, se mi vse vaše težave zdijo v precejšnji meri rešljive),, potrebujete psihološko podporo. Za vse to bo na mestu vaš osebni zdravnik, če se ne ujamete s sedanjim, res poskusite z drugim. Lep pozdrav