Danes je spet eden tistih mnogih dni v naši delovni sredini, ko večina ne dela, veliko jih je na bolniški ali dopustu. Ura je skoraj 9. in po jutranjem enournem kofetkanju se še vedno potikajo po vogalih in klepetajo ter opravljajo na veliko. Snov za debate jim navrže sodelavka in večina žensk (se razume) takoj ugriznejo v vabo. Tega ni ne konca ne kraja. Vedno težje to prenašam. Če kdaj kaj rečem na to temo, šefi ne slišijo, me zradi tega ob koncu leta slabše ocenijo, ne napredujem, sodelavci pa so me že zdavnaj izobčili. Ne gre toliko za to, da so me odpikali in sem zaradi tega, da jim včasih nalijem čistega vina, postala nekompatibilna z njimi, tudi nenapredovanje me toliko ne moti. Ampak me vedno bolj moti in jezi, ko pomislim, kako se troši davkoplačevalski denar. In kar slabo mi postane, ko bodo jeseni spet začeli groziti sindikati stavkami in zahtevami po višjih plačah. Ne zaslužimo si jih, dokler bo javna uprava (seveda sodeč po moji sredini) tako predimenzionirana, da se bo lahko delalo (učinkovito?) le po cca 5 ur na dan, da bodo napredovali bleferji in tisti z vazelinom za šefe, da bodo JU mislili, da jim pravice avtomatično pripadajo, da gredo lahko na bolniško in dopust kadar se jim zljubi, da so že po defoltu zaščiteni kot severni medvedi. Zato, forumaši, meni je lojalnosti in pripadnosti svoji delovni sredini dovolj. Niso jih vredni. Enkrat je treba povedati vso resnico o javni upravi in ne prodajat megle državljanom. Tudi take, da se nekateri do strank obnašajo kot da so ovce, jih pošiljajo od vrat do vrat, ali pa celo k drugim upravnim organom, ker so vodilni zaradi neučinkovite organizacije dela dovolili tolikim zaposlenim odsotnost. Tako je v tem našem uslužbenskem raju! Pridružite se javni upravi in živeli boste mirno in varno do odhoda v penzion. Lep pozdrav vsem, ki se boste odzvali.

Ja svi se švercaju ker so po vezah in jim šef ne upa ali pa nesme nič rečt.

Saj nisi povedala ničesar kar že ne bi vedeli…..

Čudno je, da vztrajaš v taki sredini.