Spoštovani!
Mogoče bo moje vprašanje nekoliko “čudno” in se opravičujem za dolgo razlago situacije… Namreč, doma imamo dober mesec staro dojenčico, pri kateri dojenje ni pa ni steklo, kljub moji veliki želji. Pri iskanju idej, kaj še storiti pa je internet seveda poln samih takih zapisov, ki govorijo v prid dojenju, tako da človek dobi občutek, da so otroci, ki niso dojeni močno prikrajšani in resnično se sprašujem – kaj bo iz tega otroka… Naj povem še, da to ni prvi otrok, ampak tretji in da sem prva dva dojila … vsakega eno leto oz. več in to z vdrtimi bradavicami in brez nastavkov. Vsi trije pa so rojeni s carskim rezom. Prvi je bil urgentni, ostala dva napovedana. Seveda se je bilo potrebno na začetku potruditi, bradavice so bolele, skelele, krvavele, tudi AM smo dodajali, ampak potem je steklo in dojenje je bilo užitek. Seveda se sedaj obremenjujem, kako da mi tretjič ni uspelo in da je moj otrok “prikrajšan”. Začeli sva z nastavki – že v porodnišnici (mogoče napaka?). Kljub trdim, polnim dojkam, sem opazila, da punčka ne poje prakično NIČ. Na dojki je samo “cucljala” nastavek, sicer je bila lepo prisesana, ampak mleka ni dobivala. Pomoči pri dojenju nisem dobila (sem pač tretjerodka, lj porodnišnica) in tako je na teži izgubila več kot 10%. Seveda je bilo potrebno hitro ukrepati in zdravstvenemu osebju dokazati, da gre zgolj za to, da pač NE je. Črpanje, AM, steklenička. Že takrat sem vedela, da bodo potem, ko dobi enkrat stekleničko spet težave. Doma sem nastavke opustila, skušala pa dohranjevati preko SNS sistema (cevke). Pristavljanje je bilo malo mučno, ker sva ukinili nastavke, na katere je bila navajena, ampak tudi potem, ko je bila pristavljena, je sesala zelo slabo in zeloo dolgo in zato je včasih dobila kakšen obrok pač v celoti po steklenički. Ker jesti pa pač mora. Po enem tednu sem ugotavljala, da poje toliko dodatka preko cevke, kot da mojega mleka ne poje nič?! Ker mame baje itak vedno rečemo, da smo naredile vse za dojenje (očitno velja mnenje, da se mame ne potrudimo dovolj) naj povem še, da sem se posvetovala s tremi svetovalkami za dojenje, ena je prišla tudi na dom, k eni smo odšli mi… Ugotovljen je bil še priraščen jeziček (sicer ne tisti očiten – 1. stopnja) in opravili smo frenulotomijo. Mogoče se je malo bolje prisesala, še vedno pa ni aktivno sesala in požirala. Naredila je kakšen požirek, še to po možnosti takrat, ko se je samo nateklo v usta ali pa če sem ji stiskala dojko. Žal s črpalko ne uspem načrpati nič (trikratne izkušnje), stiskala sem ročno, to pa dolgoročno ne gre. Punčka je stara dobrih 5 tednov, popolnoma na AM in verjetno ni več možnosti, da bi se še kaj spremenilo. A res nismo naredili dovolj za dojenje?
Verjetno bi se lažje sprijaznila s situacijo, če punčka ne bi imela težav. Tako pa je praktično od prve stekleničke nemirna… napenja se… očitno ima krče. Ne prvi, ne drugi otrok nista imela krčev – vsaj ne omembe vrednih. Zamenjali smo več mlek (mogoče tudi to napaka), ker so se pojavile rdeče drobne pikice po telesu smo trenutno na Allernovi. Sicer alergij v družini nimamo. Ne po moževi, ne po moji strani, niti nimata alergij prva dva otroka. Po Allernovi je nekoliko bolje, napenja se pa še… skoraj stalno. Pikic je manj, so pa še. Opravile smo vse možne preiskave, kri, blato, urin, ultrazvok trebuha. Zaenkrat vse ok. Za alergijo izvide iz krvi še čakamo.
Moje vprašanje izhaja v bistvu iz razočaranja, mogoče tudi jeze, da po prebiranju in iskanju rešitev za težave, naletim samo na zapise, ki promovirajo naravni porod in ki promovirajo dojenje. In ko prebereš vse (včasih nehote) – se vprašaš – pa dobro… moj otrok je bil prikrajšan za naravni porod, sedaj pa še za dojenje – ali ima sploh šanso da zraste v zdravega odraslega ali kako?
Obračam se na torej na vas, kot pediatrinjo, ki ima verjetno veliko izkušenj s takimi in drugačnimi dojenčki in otroci – rojenimi in hranjenimi tako in drugače … ali imate izkušnje z otroci, rojenimi s carskim rezom in ki niso dojeni, za katere lahko rečete, da so v fizičnem in psihičnem smislu popolnoma »normalni«, »zdravi« otroci, ki ne zbolevajo bistveno več in niso čustveno popolnoma zafurani, ker niso bili dojeni. In upam, da ni tak samo en na 1000 🙂 in da je iz prakse mogoče pogniti kaj pozitivnega za nas mamice, ki nam ni uspelo roditi naravno in potem dojiti…
Hvala za vaš čas in odgovor. Pozdrav.

Povsem razumem, kaj vas muči in moram napisati: vaša deklica bo povsem super deklica, če jo boste imeli radi in se je veselili, ne glede na carski rez in morebitno hranjenje po steklenički.
Čisto tehnično je generacija, ki je danes stara 40, 50 in več let, ki je bila v veliki meri hranjena samo po steklenički (pač takratna moda), delež carskih rezov je bil verjetno tak, kot danes. Ne morem trditi, da smo vsi krasni iz te generacije, smo pa še kar normalni:=) Seveda je naravni porod pomemben in za otroka boljši kot carski rez, sevedda je dojenje boljše kot hranjenje po steklenički, ampak materino počutje, spočitost, umirjenost je4 pa temelj, iz katerega tvori primeren odnos do otroka. Vem, da boste naredili vse, zato sprejmite tudi morebitno dejstvo, da bo otrok pač hranjen po steklenički, vi pa ga imate najraje na svetu. In to bo zadostovalo:=)

Pozdravljeni,

Naj dodam še jaz svojo izkušnjo z dojenjem, mogoče pa pomiri katero mamico.
Prvič sem rodila pred 3 leti in sem si kot vse mamice prizadevala dojiti. Upoštevala sem vse nasvete babic, mamic, svetovak za dojenje in forumov pa dojenje kljub vsemu ni steklo. Po enem mesecu sikiranja in jokanja sem se sprijaznila, da moja tamala pač ne bo dojena in jo priklopila na flaško. Ko sem se malo pomirila in naspala, saj je tamala hitro po tistem ko sem jo dala na umetno mleko začela spati celo noč, sem začela razmišljat koliko je mleko današnjih mamic sploh zdravo, saj je polno antibiotikov, ki jih dobimo z mesom, hormonov, ki so nabrizgani v zelenjavi in kakšno je sploh mleko mamic, ki kadijo in se sikirajo 24 ur na dan in so neprespane. Naša zdaj triletnica je bila izključno na AM in zelo zdrava navihana triletnica.
Drugič sem rodila pred 2 mescema in zgodba se je ponovila samo s to razliko, da ni bilo kapljice mleka in da je že od prve minute na AM in je prav tako zadovoljna, vesela in vsi smo naspani saj prespi že celo noč.
Zato mamice, ki ne morete dojiti kljub vsemu trudu, ne se sekirat uživajte s svojimi otročki in imejte jih neskončno rade veliko jih crtlajte pa bo vse kot mora bit. Otrok potrebuje skulirano zadovoljno in naspano mamico. Prednost flaške je tudi v tem, da lahko otročka nahrani kdorkoli in tisti čas mami nardi kaj zase😉.
LP

Prav lepa hvala obema za odgovor. Lepo je prebrati, da nekdo razume situacijo in pozitivno izkušnjo.

Sprejemanje stekleničke je pri meni kar “proces”, sploh, ker se mi, v nasprotju z nekim splošnim mnenjem, da je tako “lažje”, sploh ne zdi lažje. Več ali manj stalno ugibamo… ali je še lačna, ali je mogoče žejna, ali je zaspana, ali želi samo bližino. Vse to, sem pri prvih dveh enostavno rešila s tem, da sem ponudila dojko. Če je bila žeja, je otrok malo popil in nehal, če je bila lakota, se je najedel, če je bil zaspan in je rabil tolažbo, je na dojki zaspal. Ponoči sem dojla leže, ker se mi spet zdi lažje, kot pa vstajati iz postelje, odhajati v kuhijo, pripravljati mleko in potem sede hraniti. V bistvu sem sedaj veliko bolj neprespana in utrujena, kot pa prvič in drugič. In ko se potem pridružijo še skrbi, ali bo z mojim otrokom vse v redu, razmišljanje, da je prikrajšan… je le še težje. In potem me res zaskrbi za najini odnos. Ali nama bo uspelo stkati pravo vez, stik… preko stekleničke in čeprav je naporno? Vsekakor tole sekiranje ne pelje kamor bi želela, zato še enkrat hvala za spodbudne besede in izkušnje!!! Tako gre “proces” hitreje :). Cilj je zadovoljen otrok in umirjena mama :). Dobrodošla še kakšna taka pozitivna 🙂 :).
Vse dobro. Pozdrav, Kaja.

Majhne olajšave: na splošno sicer ni svetovano, vednar ob primerni pripravi mleko lahko pripravite za celodnevno porabo, hitro ohladite pod tekočo mrzlo vodo in shranite zaprto v hladilniku. Potem samo odmerjate primerno količino mleka.
1 – 1,5 mesečni dojenček potrebuje obroke na 3 ure, tudi še ponoči (razen, če sam opušča obroke in je popolnoma zdrav). Potrebuje 120 – 180 ml mleka na kilogram na dan, razdeljeno v 8 obrokov. 5 kg dojenček torej potrebuje 600 – 900 ml mleka dnevno, po 75 – 110 ml na obrok.

Pozdravljeni,

Tudi s to težavo sem se srečevla in na koncu pogruntala, da je najlažje, da imam v enem termosu toplo vodo, v drugem hladno in v plastičnih kozarčkih od domačih jogutrov naštimane merice za posamezni obrok. Tako je mleko vedno sveže pripravlejno in primerno toplo… Tako naredim tudi, ko se odpravimo na kak izlet. Ji pa sedaj ko je vroče 2x na dan ponudim par ml prekuhane vode, da se odžeja.

Kar pogumno, vez se bo stkala saj se med hranjenjem po strleklenički da tudi fino crkljat in lupčkat otročka.

Srečno