Pozdravljeni!
Trenutno sem v dilemi, kaj storiti. Imam fanta, ki dela po cele dneve. Poleti si z veliko muko in pregovorjanjem vzame 2 dni časa, da greva na dopust, ampak nekam v Slovenijo, dalj ne želi hoditi.
Oba sva stara 22 let. Prihaja s kmetije in na žalost je za vsa dela zunaj sam, čeprav je pri hiši veliko ljudi. Starši ne hodijo v službo. Kmetija ni prepisana nanj in vsi ga najmanj spoštujejo, še slabše, doma vse naredi, na koncu je pa še kregan in nič vreden. Vsak vikend sem pri njemu in pomagam. Skupaj sva 3 leta. Zadnje čase pa od mene pričakuje več in več. Sem študentka in kadar imam čas skozi teden, grem delat. Sedaj mu pa niti to ni všeč. Rekel je, da namesto, da bi mu pomagala doma, grem raje delat, kjer sem plačana. Kljub temu da jim pomagam cel vikend, me nikoli ne pohvali. Vem, da zanj nikoli ne bom dovolj pridna in dovolj naredila.
Ne vem, kaj naj naredim? Delo je vedno na prvem mestu, šele nato sem na vrsti jaz. Predvsem pa me skrbi za prihodnost, ker naj bi se jaz preselila k njemu. On pa pričakuje, da mu bom po službi vsak dan pomagala, ker mu nihče drug ne. Kadar pa za vikend nimam časa, se razjezi in se skregana. Zelo ga imam rada in vem, da ima podporo samo iz moje strani.

Prosim za nasvet.

Pozdravljena,

lažje se boš odločala kaj storiti, če boš razumela širšo sliko kmečkega življenja. Naši predniki so bili stoletja kmetje. To je bila cela zgodovina težkega življenja. In ves ta čas so se utrjevale vrednote, potrebne za tako življenje. Ker je šlo na nek način za preživetje, so bile pomembne vrednote: garanje, skromnost, požrtvovalnost, solidarnost …. Ni pa bilo prostora za: počitek, užitek, skrb zase, prijetne odnose, pohvale, itd. Torej, nekoč je šlo za preživetje in so bile tiste vrednote ustrezne, danes pa se Slovenci učimo živeti kvalitetno življenje in počasi vključujemo ta drugi prijetnejši paket vrednot. Ostanki starih vrednot ne povzročajo težav samo tebi oz. fantu, ampak večini Slovencem (pa tudi drugim seveda). Je pa res, da so bolj izrazite na podeželju.

Poleg tega je zgleda tvoj fant znotraj svoje primarne družine še dodatno zavzel vlogo žrtvenega jagnjeta in se s pretiranim delom bori za … ne vem, mogoče ti veš za kaj? Ponavadi se ljudje tako borijo, da bi bili na koncu vsaj nekaj vredni v očeh svojih staršev. Tega zelo verjetno ne bo nikoli dosegel. Je pa to peklenska nezavedna borba za lastno vrednost, spet na nek način za preživetje, kjer je malo prostora za dopust, odnose, partnerko, otroke itd. Kvečjemu je prostor še za koga (recimo zate), ki bi skupaj z njim bil to njegovo notranjo bitko in pozabil na vse ostalo.

Zdaj pa kakšne so tvoje možnosti? Dobro, da veš, da ga imaš rada in ga podpiraš. Vendar pa to ne pomeni, da se moraš z njim popolnoma zliti in se cela spustiti v njegov vrtinec žrtvovanja. Pogovarjajta se o tem, kar si tukaj prebrala. Naj on pove kako gleda na vse skupaj. Sta še mlada in imata čas, da najdeta neko zdravo ravnotežje. Ti lahko izraziš ljubezen in podporo hkrati pa določiš svoje meje (hočem študij, delat za denar, dopust, prosti čas, …). Vsekakor ti bo težje držat svoje meje, če se preseliš k njemu. Zelo verjetno boš pod konstantnim pritiskom, njegovim in drugih članov njegove družine. Vendar pa je v življenju tako, da se vedno najde nekdo, ki mu nekaj ni prav. Vendar ti vseeno lahko sprejemaš svoje odločitve in živiš tako, kot se zdi tebi dobro.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Najlepša hvala za vaš odgovor.

Zdravo

Podobne teme so že bile na tem forumu- preveri malo zgodovino.
Predlagam tudi članek M. Mazzinija: ‘Slovenska pridnost’.

Najbolj pomembno od vsega pa je, da si zaupaš, da prav čutiš in da vidš prav, ko opažaš da ga ne cenijo. Da prav čutiš, da bi mu morala biti bolj pomembna, da ni vse v delu, sploh če je ob tem izkoriščan. Sploh če se ne zna postaviti zase in upa, da nekoč bo kmetija njegova, ker če ne…bo bo ostal brez vsega. Ljubezni in spoštovanja in topline sproščenosti že tako nima, ostane mu še le tek za vozom, ki ga ne bo ulovil- preskrbljenost s kmetijo in nekoč v prihodnosti spoštovanje in pohvala staršev.

Pazi nase in zahtevaj, da tvoja občutja sprejme ali pa tako ni prostora zate v tem odnosu.
Drži se!

Dragi joze40!

Hvala za odgovor. Članek sem prebrala in točno tako je. Skoraj vsi kmetje zelo velikokrat uporabijo stavek: kaj bodo pa sosedi rekli? Zdi se mi grozno, da se počutijo krive, če ničesar ne delajo. Vendar sedaj, ko razmišljam, sem ugotovila, da se pogosto tudi sama počutim krivo, če ničesar ne delam. Če se vežem na moj primer, če pri fantu ničesar ne delam ali ne morem pomagati, se takoj počutim krivo.
Drugi ljudje vidijo kako fant dela in ga pohvalijo, a še vsak mi je rekel: si priden, ampak pazi se, malo manj delaj, si še mlad in imaš pred seboj še celo življenje. Potem pa sem mu rekla, ali se nič ne zaveda, kaj mu drugi svetujejo (doma mu tega ne bi rekli)? Njegov odgovor je bil: ja to je treba narest, kdo bo pa drug kot jaz.

Super, da si prebrala članek in verjemi- več tudi prebereš na forumih na podobne teme, več boš in bolje razumela v kakšnem krogu se vrtita oba s fantom- krog krivde in odgovornosti, ki pravzaprav ni vajina ampak je od njegovih staršev, ki ga izkoriščajo in svojo odgovornost prenašajo na njega tako, da mu zbujajo krivdo in ga ne pohvalijo (saj tako še naprej bolj gara, da bi bil pohvaljen).

Beri in beri, saj si še mlada in šele spoznavaš vse napačne vzorce, ki so tako pogosti. Podobni so:
– fant se vsak vikend napije do onemoglosti, pa govori, da to ni nič takega, da punca pretirava, da vi kolegi tudi pijejo, da je to normalno, da je v mladosti potrebno žurati…
– fant udari punco in ob hitrem opravičilu že razlaga, kaj je naredila, da jo je potem moral udariti, da pretirava, da je nemogoča…
– fant cele dneve preživi pred računalnikom in igra igrice in obiskuje razno razne spletne strani, gleda nadaljevanke in zapravlja življenje, punca pa pri njem životari in samo čaka, da jo bo opazil

Ti pač pridobivaš izkušnje iz enega nezdravega odnosa, obstaja jih še kar nekaj- in več kot prebereš o tem, bolje boš prepoznala kakšen odnos zate ni sprejemljiv in kaj si v odnosu želiš.

Drži se

Pozdravljeni!

Kmalu po tem zapisu se nama je ponudila dobra priložnost, da bi živela na svojem. Moja mama, ki živi v istem kraju, bi nama prepisala kmetijo, ker sama ne mora več delati. Takrat sva se pogovorila in se odločila, da jo bova prevzela. Vedno sem imela občutek, da se bo fant premislil. Doma pa ni želel povedati, dokler ne bi bilo vse urejeno. Mama bi to rada opravila čim prej in sedaj, ko gre zares, se je ustrašil in pravi, da ne more zapustiti svojega doma. Da doma računajo nanj, da je že toliko denarja in truda vložil v njihovo kmetijo, da se mu zdi zamanj, če bi sedaj odšel. Sam dobro ve, da ga doma izkoriščajo in, da je za njim še kar nekaj otrok. Zaveda se, če bo ostal doma, bo moral finančno skrbeti za dve družini, družino z brati in sestrami, in družino, ki si jo bo ustvaril. Meni se to ne zdi prav, ker bi celo življenje delala za druge oziroma bi fant, ker bi zaradi tega delal cele dneve, ga ne bi skoraj nič videla in bi sama skrbela za najino družino.
Jaz sem mu povedala, da k njemu ne želim priti živet. Bi pa šla živet na kmetijo, ki bi nama jo prepisala moja mama. Zaradi tega, ker bi bila tukaj sama, nihče nama ne bi ukazoval, delala bi sama zase itd.
Imela sem občutek, da se bo premislil in se tudi je. Vem, da bi mu bilo težko zapustiti kmetijo. Pa vendar jaz ne bom šla živet k njemu. Je sedaj čas, da greva vsak svojo pot?

Pozdravljena,

direktnega odgovora na vprašanje: “Je sedaj čas, da greva vsak svojo pot?” ti ne morem ponuditi. Dobro zate je, da tekom življenja sama sprejemaš tako pomembne odločitve. Saj tudi posledice nosiš sama in ne tisti, ki bi ti rekel naredi eno ali drugo. Dobro je pa seveda vprašati za nasvet, da se lahko lažje in bolje odločiš.

Nekatere vidike tvoje situacije sem omenil že v prvem odgovoru. Tvoj zadnji zapis kaže na to, da sta se tako ti kot tvoj fant znašla v notranjem konfliktu. In oba tehtata med slabimi in še slabšimi možnostmi. Fant tehta med:
– zapustiti rodno kmetijo in pustiti na cedilu svojo primarno družino
– tvegati in ostati brez partnerke
Ti pa med:
– delati za druge in živeti pod stalnim pritiskom delat, delat in samo delat
– tvegati in ostati brez partnerja

Videti je torej, da imaš notranji konflikt med dvema slabima možnostma. Kadar se oseba znajde v taki situaciji, je običajno cilj ugotoviti katera možnost je manj slaba in se odločiti za tisto. Lahko se zgodi, da recimo tekom svetovanja oseba točno ugotovi katera možnost je to, pa še vedno ne sprejme odločitve. Ampak to so že naslednji koraki pri sprejemanju težkih življenjskih odločitev. Prvi korak zate je pa lahko, da si osvetliš kaj je zate pomembno. Vzemi list papirja in napiši 7 razlogov v prid temu, da vztrajaš pri svojem in potem še 7 razlogov v prid temu, da se preseliš na kmetijo k fantu. Potem pa za vsak razlog določi od 1 do 10 koliko je to zate pomembno. Seštej točke pomembnosti za eno možnost in za drugo. Taka preprosta vaja ti lahko pomaga videti kaj je zate pomembno in lažje sprejeti odločitev.

Na forumu imamo dogovor, da moderator na isto temo odgovarja največ 2x. Zato sva s tem izčrpala kvoto mojih odgovorov. Če bi še naprej ostajala v notranjem precepu in bi želela dodaten nasvet, me lahko kontaktiraš. Moji kontaktni podatki so spodaj.

Pozdrav,
Uroš Drčić

Saj če razumem se je ona že odločila da bo šla na mamino kmetijo, vprašanje če bo šel on z njo.

Kakorkoli si se odločila napiši.