Imam panično motnjo. Imam zdravila.
Vse je v redu in zmorem.
Dobila pa sem stanovanje v 5. nadstropju in je moja edina opcija trenutno.
Včeraj sem šla prvič tja. Grabi me panika, dol sploh ne smem pogledati, na balkonu me panika, bojim se grozno padca.
Kaj naj storim???

Če bi bila na tvojem mestu, se v to stanovanje ne bi vselila. Bi poskušala s kom zamenjati,.
Kaj pa, če bi poskušala s psihoterapijo, morda bi ta strah premagala?

če ne hodiš na balkon, če veš da se bojiš višine. pač zakaj siliti nekam, če veš da se tam ne počutiš dobro. se slabo počutiš tudi ko si ob zaprtem oknu in gledaš dol? Če ne in je problem le na balkonu, potem res ni treba da ne bi izkoristila tega stanovanja za svoj dom. Če te pa panika grabi že samo ob misliji da greš tako visoko, npr že ko se voziš z dvigalom, potem pa res ne vem. Poglej na internetu za kakšne nasvete kako oblažiti strah pred višino. Najbrž pomaga da najprej premisliš česa točno te je strah ko greš na balkon. da boš padla? da boš padla čez ograjo. da se bo balkon zrušil. analiziraj te strahove točno česa se bojiš in potem racionalno dogovori na to ali so utemeljeni. balkon se ne bo zrušil in čez ograjo ne moreš pasti, saj so ponavadi dovolj visoke. ko boš razčistila pri sebi točno česa te je strah in ugotovila da je ta strah pretiran in neracionalen, potem lahko začneš počasi tudi hoditi na balkon. ne vem, to veš sama kako močan je strah. na začetku magari pripri balkonska vrata in hodi mimo. če ti to ni problem jih odpri na široko in normalno postopaj po svojem stanovanju. čez čas ko se ti bo to zdelo nekaj popolnoma vsakdanjega pojdi vsak dan do odprtih vrat in samo stoj tam – ne na balkonu, temveč notri, v hiši. nisi na balkonu, še vedno pa vidiš ven. in tako naprej. naslednjič naredi en korak ven. in še en. in še en. potem boš prišla do ograje. ni se je treba dotikati. samo stoj tam. pač strah pred višino je kompleksna stvar, ne sili se v premagovanje tega naenkrat, ni pa tudi dobro da se izogibaš temu. boljšega nasveta ti ne znam dati. če si želiš resnično znebiti strahu, morda poišči tudi kakšno profesionalno pomoč. vedo več o psihi kot jaz. srečno.