Odnos hcere in oceta
Pozdravljeni,
Se opravicujem, ce slucajno niste pravi naslov za to vprasanje.
Imam 2 letno deklico. Sama sem zaradi selitve in nato ponovne zanositve doma z njo ze od rojstva in do sedaj, ko cez 2 meseca pricakujemo novega clana. Deklicin oce je super oce, a nekako ni clovek za dojencke, ampak za otroke, ki so ze malo vecji in ze malo verbalno komunicirajo. Sem v tujini, brez druzine in prijateljev in mi je zato partnerjeva pomoc toliko bolj potrebna. Ze od zacetka sem ga nekako silila oz. lepse receno vzpodbujala, da bi se bolj ukvarjal s hcerkico. Saj je zelo rad in sam od sebe pomagal pri previjanju, kopanju, ampak ne toliko v pogovoru, branju, igranju… Pomoc meni je bolj smatral s tem, da se je zaprl v kuhinjo in kuhal (za kar sem seveda hvalezna, pa mi to ni bilo tako pomembno).
S hcerko smo ze od zacetka imeli tezave pri spanju. Je zelo obcutljiva in empativna deklica in ob spremembah se to kaze na (ne)spanju. Npr. do 6. meseca je spala dokaj v redu, nato pa sva sli k moji druzini (prej ves cas sami, saj je partner veliko sluzbeno odsoten) za en mesec in takrat sem zacela tudi uvajati gosto hrano. Te spremembe so se jo ocitno tako dotaknile, da se ji je podrl cel sistem spanja. Do nekje 9.-10. meseca se je zbujala vsako noc na uro, dve ali vcasih celo na pol ure. Pa sem ji stala ob strani (bozanje, pestovanje, petje itd.) in sva to prebrodili. Sva s partnerjem kasneje, ko se je to umirilo, poskusala, da jo tudi on daje spat. Vcasih bolj uspesno, vcasih manj in sem morala nadaljevati jaz. Je pa vedno jokala in vedno je trajalo kaksno uro, da je uspela zaspati.
Sedaj pa bolj k bistvu mojega posta. Ko sem zanosila, je bila stara ze leto in pol in z ocetom sta se ze kar lepo povezala, saj mu je znala marsikaj povedati in mu je bilo lazje. Veliko se preigrata, bereta. Ko pa jo je bilo treba preobleci, pa vedno mami. Ko je bilo treba iti spat, vedno mami. Zelela bi, da se ga bolj navadi, da je tudi ocka super oseba, da jo preoblece, umije in da spati. Ali pa da jo pelje na kahlico (od 2. rojstnega dneva je suha). Pa je vedno nora bitka. Zavraca ga. Zapanicari, kot bi ji hotel kaj narediti, pa ji ni nikoli kaj vec, kot strogo kaj rekel, ko je bilo le-to potrebno. Stece k meni in mi joka, mami mami, ces naj ji jaz pomagam. Aja, seveda mi je toliko bolj pomembno, da imata z ocetom vecerni ritual, saj ne vem, kako bom zmogla vse to, ko bom morala poskrbeti ze za novorojencka. Tudi zato sva zacela z ockovim vecernim ritualom se preden se mi je kaj poznalo. Pa nic ne kaze na bolje. Ce se deklica ponoci zbudi in grem jaz do nje, je dovolj, da jo pobozam in zaspi takoj nazaj. Ce gre partner, noro joka, dokler se ne izcrpa, je partner ne vzame k nama v posteljo (kar mi kot nosecnici ni lahko) ali pa da grem jaz potem do nje. Prejsnji vecer sem vztrajala, da se sama zmenita, ko se je okoli 22:00 zbudila, pa se je jokala in nato drla 20min, da je bila ze cisto iz sebe. Pa se je partner trudil, ji lepo govoril, pel, jo vzel v narocje. Ni da ni. Vem, da ga boli, da ga tako zavraca in ji ne zna/zmore pomagati ob tezkih trenutkih, se posebno ko se tako lepo ujameta v igri. Ce jo kdo vprasa, kdo jo razvaja ali kdo ji je kaj kupil, je vedno oci oci… Meni je pa seveda naporno, saj moram na koncu posredovati ob se vecjem kaosu, kot ce bi jo ze takoj po vecerji jaz zacela pripravljati na spanje. Strah me je, kako bo ob novorojencku. Rada bi jima pomagala ter seveda tudi sebi olajsala zivljenje.
Aha v zacetku meseca je zacela hoditi k varuski za 4h dnevno, kjer se igra se s 3 otrocki, starimi okoli leto in pol. Jih ima zelo rada in gre rada tja. Tudi ocka jo kdaj pelje. Ob slovesu malo pojoka (sploh ne vedno) za kaksno minutko, nato je vse ok.
Bi se obrnila na koga, pa imam rizicno nosecnost in ne smem prevec hoditi naokoli. Se trudim, da ne bo otrocek prezgodaj rojen.
Hvala za vaso pomoc ali predlog, na koga bi se lahko drugace obrnila.
Lep pozdrav!
Pozdravljeni,
sigurno nisem pravi naslov za vprašanja o vzgoji. Predlagam, da se obrnete na forum Vzgoja otrok in družinski odnosi. Tam je veliko več informacij na to temo.
Lep pozdrav,