Spoštovani

Če sem zgrešila forum me prosim preusmerite.
Že kar nekaj časa opažam pri sebi negativne vedenjske spremembe. Sem mamica dveh šolo obveznih otrok. Poročena. Imam službo, ki od mene zahteva ogromno. Psihičnega in fizičnega napora. Zjutraj vstajam že ob treh, res se iz službe vračam ob 12. Doma me čaka kuhanje kosila, potem obveznosti in še vse kar se tiče šole. Zvečer enostavno padem dol in od mene ni nič. Kadar sem v službi popoldne začnem ob 11 in končam ob 19. Seveda moram še vse za šolo preverit in pripravit stvari za naslednji dan. Ne rečem da doma nimam nobene pomoči imam jo. Imam pa tudi obtoževanja, da sem vedno utrujena, da me vedno neki boli in da imam težave sama s sabo in z otroci. Če popoldne zaspim za kakšno urico potem jih poslušam, da samo spim. Zvečer odhajam zgodaj spat, ker ob 3 ni ravno enostavno vstati. Sploh ne želim jamrati, samo nevem več od kje naj dobim energijo, da bodo vsi okrog mene zadovoljni. Tako bi se rada spočila – glavo- telo. Da bi bil mož zadovoljen, da žena ne jamra in je polna energije. In da sem lahko drugim na voljo ko me potrebujejo.
Hvala vam ker ste prebrali moje težave.
Lepo pozdravljeni

Pozdravljeni,

žal, pozabila ste mi napisati zelo pomembni podatek, koliko ur na dan spite? In razen kuhanja, pospravljanja in streženja, ter seveda službe, ali imate kakšno zadovoljstvo v življenju, kakšen hobi, druženje s prijateljico?
Možno je, da je vaša utrujenost bolezenska (pomanjkanje vitaminov, nepravilna prehrana, motnje spanja, slabo delovanje ščitnice, slabokrvnost itp.) ali pa popolnoma pričakovana in skladna z obremenitvami ki jih prenašate. To težko presodim na osnovi napisanega. Je pa tudi možno, da želite vsem ugajati (razen sebi) in so vsi okrog vas navajeni, da za vse poskrbite in da jim ni treba veliko narediti ker boste itak vi uredila zadeve. Torej, možnosti je zares več. Morda bi bilo fino, za začetek preveriti ali ste telesno zdrava. Obiščite osebnega zdravnika. Če bo tam vse ok, mi ponovno pišite.

Lep pozdrav,

Spoštovani

Bila sem pri zdravniku. Hormoni so uredu. Slikali so mi tudi glavo. Razen nekih kalcinacij je vse uredu. Le na gastroskopiji so mi ugotovili rdeč želodec z malimi ranicami. To so potem povezali z bolečinami v trebuhu. Dobila sem zdravila in bolečine so v manj kot mesecu dni izzvenele. Vitaminov mi žal niso dali pregledati. In če vam povem, da si niti ne upam iti nazaj k svoji zdravnici, ker se bojim kaj bo rekel mož. On namreč dela v zdravstvu. Potem bo spet naval vprašanj zakaj moram spet k zdravnici in kaj mi spet fali, kaj me spet boli….
Spraševali ste me o spanju. Spim približno 6 do 7 ur na noč. In včasih kakšne pol ure do ene ure popoldne. Ampak to res zelo redko. Glede gospodinjskih opravil mi mož veliko pomaga…zato ker jaz ne naredim nič prav. Posoda nikoli ni zložena pravilno v pomivalni stroj, zato jo jaz raje pomijem kar na roke. Perilo zelo redko obesim, ker ni nikoli dovolj dobro obešeno, kuham bolj malo, ker baje ne kuham dobro…. kadar je on po več dni odsoten nimam težav vse je skuhano, pospravljeno, pomito. To se zavedam, da nisem tako zelo nesposobna kot pravi mož. Sem pa zelo utrujena od raznih besed, ki včasih niso na mestu. Veliko se ukvarjam s svojima hčerkicama. Pri vzgoji nisem ravno uspešna, ker na koncu vedno obveljajo moževe besede, ki so bolj prijazne od mojih. Primer: hčerka želi jesti v dnevni pred televizijo, jaz ne dovolim, potem hčerka vpraša še očeta on dovoli. Potem se name usuje kup besed kako sem grda in ne dovolim jesti v dnevni. Da je ati bolj prijazen od mene…..in potem večerja v dnevni pred televizijo. Imela pa sem še en grozen dan, ne dolgo nazaj, hčerkama sem sigurno že desetič rekla naj pospravita sobo, ker je res ležalo vse povprek. In ko sem videla, da od teh mojih prošenj ni rezultata sem vzela ta veliko zeleno vrečko za smeti in začela igrače metati vanjo. Ta mlajša hčerka mi je rekla naj se ji izgubim pred očmi, da me nikoli več ne vidi, naj se ji speljem….sploh nisem mogla verjeti, da te besede govori moja hčerka. Povedala sem ji naj premisli kaj je rekla in da ji bo žal za te besede. To sem povedala tudi možu, ko se je zvečer vrnil iz službe. Od njega sem kot odgovor in zagovor svojih hčerk slišala samo to, da imam jaz itak vedno težave z otroci. Ta odgovor me je malce presenetil, ker ga res nisem pričakovala. Res sem utrujena, da se moram dokazovati možu, otrokoma, tašči in tastu ( sta zelo dobra, ker mi pazita hčerki, ko sva midva v službi, tašča pa mi je jasno dala vedeti, da bi morala zdaj narediti ozimnico, da ne znam šivati, da ni prav ker ne likam…. še bi lahko naštevala. Ampak ju spoštujem, ker sta moji hčerki na varnem, ko naju ni). Zdaj sem se vam razpisala. Upam, da ne preveč.
Hvala in lepo pozdravljeni

Pozdravljeni,

verjetno vas izčrpava slab in neizpolnjojoč partnerski odnos. Nespoštljivost partnerja se prenaša tudi na otroke, kateri z nespoštovanjem do vas odraščata. Žal, je to za njiju zelo škodljivo, ker bosta imela zelo slabo sliko o ženski, njeni moči in vlogi v partnerskem odnosu in družini. Ugibam, da ste podobne odnose imela tudi v vaši primarni družini in ste na to navajena. Sicer si ne predstavljam, da bi takega odnosa prenašala.
Svetujem vam, da začnete graditi bolj realno sliko o sebi in svoji vrednosti, če ne drugače, s pomočjo strokovnjaka. Lahko se vam pridruži tudi mož, saj boste sama težko spremenila vajin odnos. Svetujem vam partnersko terapijo, čeprav vem, da jo bo vsaj zaenkrat, vaš mož odklonil saj ne bo videl smisla v tem.

Lep pozdrav,