Partner ponori za malenkosti
Hejla.
Ne vem vec kaj narefiti. S partnerjem sva skupaj ze tri leta. Na zacetku je bilo vse ok, lepo in prav, v zadnjem casu pa se je on zelo spremenil. Namrec zelo burno reaigra na malenkosti. Npr, naredim stvar, ki ku gre na zivce, on ponori in se ne more umirit, zraven krici, zmerja in se kaj bi lahko rekli. In vse se vedno bolj slabsa. Ko se pomiri je spet vse ok… kaj bi vi na mojem mestu naredili, saj sem od tega ze utrujena, pomagati pa ne morem po nobeni strani.
Kaj pa ti narediš, ko te zmerja?
Jaz tega ne razumem. Mene kar u tri krasne ne bi mogel nihče zmerjat. Mogoče prvič, ko bi debelo gledala, ampak takoj ko bi nehal, bi ga posedla za mizo in mu povedala, da je to prvič in zadnjič in da naslednjič v petih minutah pakiram in grem. In bi tudi res šla, brez obžalovanja.
In pol ti pravi, da te ima rad? In ti mu verjameš? Pomagala bi mu? Kaj ti pa je?
Spakiraj. In to za vedno. Mogoče mu bo na ta način prikapljalo, da se tako ne obnaša in bo z naslednjo žensko v redu. Ampak dvomim.
Koliko ga imaš rada in si želiš biti z njim? To ne izgine kar tako. Če ponori za brezveze in je potem spet vse ok, kot da ni bilo nič, pomeni da se mu je malo zameglilo pred očmi in je zmetal ven vse, ker noče tega zadrževat v sebi. Če bi zadrževal, bi drugič butnilo ven ob naslednji priliki še hujše.
Če je sicer med vama res vse v redu, se moraš potem ko se pomiri, z njim o tem pogovoriti in ga vprašati, kaj mu je bilo in kako si se ob tem počutila.
Pa ja lahko je res neumnost, da si nekaj narobe postavila, kot si je on zamislil, da bi moglo biti… obvezno se morata o tem pogovarjat in o tem kako se ob tem počutiš in če se on tega zaveda, se lahko zmenita za znak, ki ga daš, da se on zave, da je spet preburno odreagiral. Če pa se tega ne zaveda, pa je mogoče bolje iti stran, ker to res ne izgine, kvečjemu se še poslabša. Včasih pa se to spremeni ob večji spremembi, recimo selitev, menjava službe… ampak navadno pride nazaj.
Morda bo skozi pogovor sprevidel, da je res za brezveze kričal in naslednjič ne bo. Če se pa o tem ne želi pogovarjati pa ni ravni pripravljen delat na tej zvezi oziroma zanika to svojo lastnost.
Lahko pa tudi vstaneš in greš v drug porstor, da se pomiri. Ja to je naporno in se ti skisa nekaj v možganih, samo se da pomagat, če se človek tega zaveda, da znori za brezveze.
In kolko sta se pogovarjala o tem, zakaj je temu tak ?
Ma težave, sam s sabo, v službi , stres, je morda bolan……. ?
Če iz nobene strani ne moreš narediti ničesar, pol veš sama kje in kaj je odgovor.. Drugač pa normalno, da se vsedeta in pogovorita. Če pa sam ne prizna tui pri pogovoru s tabo, da nima kake težave, pa išči vzroke drugje….
Je pa itak res , da kdaj in kdaj nam gre na živce kar dela partner , kot partnerju kar delamo mi sami.. vse pa valda ma neko mejo zdravega okusa. Ne morem sodit, se pa mi vseeno malo čudno zdi, da bi zarad nečesa kar ti gre na živce, se kar začel dret in zmerjat………..
Vse dobro in najdita rešitev !