Vse življenje teža ok, pred 4 leti hud življenjski šok in danes 15-20 kg več. Že dve leti se mučim s hujšanjem. Gibanje, tek, fitnes, zdaj Linea Snella. Ne gre in ne gre. Grem malo dol, pa spet vikend in spet gor. Od 81-84 ves čas. Še lani sem mela ene 8 manj, pa sem pozimi samo zabušavala in jedla čokolado. Tudi ta Linea Snella mi ni všeč. Tehtanje je mučno, meni to predstavlja stres, ne pa motivacije.

Najdi nekaj v življenju, kar ti bo v veselje in ti bo izpolnilo praznino, ki si jo očitno filala s hrano … in ta praznina očitno še vedno obstaja.
Ne vem, kakšen karakter si, ampak mene bi recimo prav spodbodlo, da jim pokažem tem kokam na Linei, da lahko izgubil dogovorjeno količino gramov in še več, če le hočem … Sem mal trmasta, mal tekmovalna.
Pri hrani pa skušaj najti nekaj, kar lahko pogrizeš vmes in da ne redi. Ne vem, kaj te nese … Jaz recimo boljš, da nimam doma oreškov, ker nimam mere, in zdaj, ki mi zapaše slano, vzamem malo sira. Dobri so pa tudi kaki malo bolj kakovostno krekerji, imam tudi neke krekerje iz ovsenih kosmičev itd.

Hvala!
Nesejo me sladkarije, čokolada, sladoled, sladka smetana. Res, ogromno tega lahko pojem. Pa rojstni dnevi zadnje čase, se mi zdi, da takoj ko pijem malo alkohola, tri dni spet zbijam težo. Pa malo tudi hormoni, sem 50 in mi M že malo nagaja. Pa gibati se mi ne ljubi čisto nič več.
Imaš kakšne izkušnje z Lineo? Ker si uporabila povsem pravo besedo – “koke”. Saj so prijazne … ampak ne vem. Mi ne potegne. Se jih pa težko znebiš, se mi zdi, da sploh ne moreš prekinit pogodbe.

Nimam izkušenj, ampak se mi prav zdi, da se postavijo malo nad uporabnice in so rahlo pokroviteljske. Tako kot kozmetičarke ali pa prodajalke v drogeriji, ki se namrdnejo nad vsako, ki ni ravno upicanjena v piko.

Sladoled ima od sladkarij še skoraj najmanj kalorij. Ne jej ga direkt iz banjice, ampak si ga naloži v skodelico in je to to.
Zdaj so že lubenice – odlične za potešit žejo po cukru, ker imajo res malo kalorij, pa veliko vode in te fajn prepucajo.
Čokolado se poskusi navadit na kako dražjo temno čokolado s čim več kakava. Te čokolade so iz bolj kakovostnih sestavin in imajo malo manj kalorij, pa toliko več dobrega v sebi, in hkrati je ne moreš pojesti toliko kot mlečne čokolade. Začni sama peči piškote, preprosto pecivo, iz dobrih sestavin, daj manj maščobe in sladkorja. Recimo nadomestilo za maščobo je že jabolčna čežana.

Lej, te industrijske sladkarije so iz najslabše in najcenejše moke, maščobe, glukoznega sirupa … tega nočeš vnašati v svoje telo, ki te bo moralo po svetu nositi še vsaj 30 let.
Pri teh letih si še daleč od starosti (vsaj upam, ker ti sledim tesno za petami). Tudi meno in menopavzo je mogoče obvladat. Je pa dejstvo, da s tem obdobjem kalorične potrebe še bolj padejo in se res rediš od zraka – torej moraš še toliko bolj pazit.

Meni je nekaj časa, ko sem se pogosteje oglašala tukaj gor, pomagalo, da sem si rekla: moram zdržat/nekaj naredit, da se bom lahko pohvalila tukaj gor, da bom lahko napisala nekaj pozitivnega. Pri meni take fore delujejo (na srečo, ha ha).
Poskusi jutri: naložiti manjšo porcijo za kosilo kot sicer, pojesti samo tri kepice sladoleda, ostati pri skromni večerji, da boš šla z lahkotnejšim želodcem spat … in če ti bo krulilo, je to samo dober znak. Veseli se občutka lakote, ker to pomeni, da nisi pretiravala s hrano.

A veš, saj jaz vse to vem… 🙁
Sladoled dam v skodelico. Pa še enkrat. Pa še enkrat. Pa čokolada … jem jo povsem nezavedno. Postane mi čisto vseeno.
Saj sem morala prej vsa leta tudi pazit, ampak čez 65 kg ni šlo. Sploh ne vem, kaj mi je zdaj … kar jem in jem. Pa mi rata kakšen teden, dva, prav s tem občutkom “malo lačna” zvečer, potem pa ne vem, kaj se zgodi, spet se vse podere.
Hvala, pravakava!!!

Enostavno ga ne daj v skodelico. Ker te pravakava gleda in ti žuga s prstom 🙂

Čokolado kupi eno malo tablico in konec. Če je nimaš doma, je ne moreš nezavedno jesti.

Pojdi ven, na sprehod, na vrt (če ga imaš), začni likat tudi stvari, ki jih sicer ne … karkoli, da si proč od hladilnika in da zaposliš roke. Ko gledaš tv, vmes likaj, pleti, zlagaj cunje, telovadi … Nekaj počni, da ne boš rok zaposlila s hrano.

Nabavi dve mali uteži, malo poglej vaje na netu – marsikaj lahko počneš tudi sede na kavču.

Pozdravljena! Sem prebrala tvoje probleme pa se mi zdi da kot da poslusam svojo mami v preteklih mesecih. Probavala je na tisoce diet in kilogrami nikakor dol pa se sportala ni rada, bila je cela zamorjena od stresa pa vsega. Vse se je spremenilo saj zdaj v 3 mesece se prehranjuje zdravo in je izgubila ze 8kg in ima veliko podpore in ljudi ki jo spremljajo ob tem.
Ce te zanima kaj vec bi ti z veseljem pomagala.

Žal nimam pametnega nasveta kako se odreči “junk” hrani, ko se oglasi notranji lačni otrok.

“Junk” hrana je odvisnost, ki jo je potrebno zdraviti (načina zdravljenja in strokovnjaka še nisem našla). Žal tudi nisem še srečala terapevta, ki bi bil sposoben pomagati.
Prav tako Ne pomaga redna prehrana, gibanje, skodelica sladoleda, koščki čokolade…Ko pride čustvena lakota jo je treba nahraniti ne glede na karkoli.
Najhujši so pa vsi strokovnjaki ala Linea Snela, ki mastno služi ravno na vseh teh čustvenih razvalinah, ki pridejo k njim v dobri veri da jih bodo razumeli in jim pomagali. Rezulatati so jasni…..Vsako leto znova dokler ne zmanjka denarja oz. dokler ne pride stranka k pameti.

Edini način po mojem mnenju je aktivnost. Tek, obiski hribov, plavanje. Pa ne zaradi zmanjšanja kg. To je neumnost. Zaradi odličnega počutja (hormoni sreče se sproščajo ob gibanju).

Sama hodim po tej poti že zelo dolgo. Tečem, obiskujem hribe, plavam pa kljub vsemu na poti vedno znova padam in se spotikam. Včasih vsak dan, včasih pa vsake tri dni…odvisno od trenutkov, ki zbudijo mojega lačnega otroka. Verjamem pa, da bo na tej poti odcep, ki me
bo vodil do sebe in zdravega odnosa do sebe. “Junk” hrana ne bo več zadovoljevala mojih čustvenih potreb.