Pozdravljeni.
Pišem zaradi svoje 8letne hčerke. Kjerkoli je v družbi svojih vrstnikov oz. otrok, je vedno tiho, se drži za sebe, se ne pogovarja(tudi če jo kdo kaj vpraša mu sploh ne odgovori ali pa je odgovor samo “ja/ne”), ne vključi se v igro..skratka vedno je nekje sama. Sicer pravi, da se v šoli dobro počuti, tudi zelo rada gre. Ampak med odmori ona sedi za mizo in riše risbice(vsak dan nekaj nariše za nekoga od domačih). Takšno obnašanje traja že praktično od rojstva. Igra se le s tistimi otroci, ki jih pozna že od rojstva. Svoje sošolce pozna že 3leta pa se še vedno z nobenem ne pogovarja. Če jo kdo kaj vpraša ona vedno pogleda v tla oziroma nekam drugam(se izogiba očesnega stika), se začne narahlo vleči za majico/hlače in je v večini primerov tiho-ne odgovori. Tudi npr. učiteljica ji mora večkrat zastaviti neko vprašanje, da dobi odgovor, pa še to zelo površen, čimkrajši- torej če je le možno le “ja/ne”. Tudi ko/če odgovori reče zelo tiho, skoraj zašepeta. Imam občutek, da se pri odraslih manj “zapre vase” kot pri vrstnikih, čeprav kot sem že rekla, tudi odrasli težko dobijo svoj odgovor. Zadnje dve leti(od vstopa v šolo) si je tudi grizla kožo na rokah okoli nohtov, po členkih, na dlaneh. To je sedaj malce opustila.

Čisto druga zgodba je pa doma. Polna energije, govori skoraj non-stop, fizično izredno aktivna, sicer zelo nagle jeze in večinoma tudi nasilno reagira(nad sorojencema 6letno sestro in 3letnim bratcem). Do sestrice je sploh izrazito napadalna, takoj ko ji nekaj ni prav jo uščipne, udari. Do brateca je večinoma zelo skrbna, nežna in pozorna. Se mi pa zdi, da večji kot je, večkrat se tudi nad njim bolj grobo odzove.

Naj povem še to, da pri učenju zaenkrat nima težav(lepo piše, bere, računa, ima pa težave ko se je treba neko snov naučiti).

Pri njenem pediatru sva že bile 3x. Bilo mi je rečeno naj jo opazujem in da če ne bo izboljšanja se bomo pa še videli. Izboljšanja ni(kar sem tudi povedala) ampak še vseeno vztraja naj počakamo.
Mene pa čedalje bolj skrbi, prebrala sem že ogromno literature na temo avtizma in duševnih stisk pri otrocih.

Zdaj bi pa prosila še za Vaše mnenje glede napisanega.

Se opravičujem za tako dolgo sporočilo.

Lep pozdrav

Kot razberem gre morda za težave pri navezovanju stikov, torej motnja socialnih veščin. Priporočam obravnavo pri kliničnem psihologu, za katerega delovni nalog napiše izbrani pediater.