Spoštovani
Pišem v imenu očeta.
Oče je bil po hudem infarktu januarja do operacije zaklopke in obvoda konec meseca marca hospitaliziran. Tako je v bolnišnici preživel skoraj tri mesece. En mesec je bil gibalno nesposoben, ostala dva meseca je normalno hodil.
Po operaciji je pri hoji (v okviru fizioterapije) zapazil, da mu pada stopalo. V bolnišnici je povedal za težavo, nevrologinja, ki ga je pogledala pa je podala mnenje, da je težava že stara. Res, da je imel oče vseskozi razne težave s hrbtenico, stopalo pa mu je “padlo” šele pred tednom dni. Tudi njegov osebni zdravnik svetuje, naj s to zadevo še počaka…
Zdaj je doma. Počuti se dobro. Čaka na rehabilitacijo v toplicah. Zelo skrbi ga pa stopalo oz. nezmožnost normalne hoje.
Zanima me, če bi ga lahko pregledali in svetovali kako naprej oz. če se da težavo vsaj delno popraviti. Seveda čudežev ne pričakujemo. Smo iz okolice Maribora.
Za odgovor se vam zahvaljujem in vam želim vse dobro!
Mateja

Pozdravljeni,

predvidevam, da smo o tem že govorili preko telefona. Kakorkoli, po akutnem stanju kot je zastoj srca, niso primerni vsi prijemi rehabilitacije. Sprememba, ki jo opisujete, t.i. padajoče stopalo, je povezana z okvaro na ravni L5. V prvem letu je potrebno čim več aktivnega zdravljenja, da se stanje čim bolj popravi. Priporočam različne oblike fizioterapije, manualne terapije, telovadbe v vodi idr.
Ne odlašajte, v kolikor se oče počuti dobro, naj se posluži čim več oblik zdravljenja, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja.
Lep pozdrav,