Ignoranca
Pozdravljeni
Zanima me vaše mnenje glede ignorance.
Gre za osebo s katero sem za kratek čas bila čustveno navezana. Ker me je ta oseba želela izkoristiti ( materialno, finančno) sem se uprla in postavila zase. Ob tem sem mu v sms-u zapisala tudi nekaj težkih besed. Seveda me je ta oseba začela ignorirati v vseh pogledih. Vse bi bilo prav, a ne razumem čemu hodi na tisti kraj, kjer ve da se nahajam jaz in to VSAK DAN, ko me ni, tudi te osebe ni! Morda ne razumem sistema, vendar, če začneš nekogar ignorirati ne hodiš na ” kraj zločina” ali pač? Vem, ignorira me, ker nisem igrala po njegovih navodilih in zaradi besed s katerimi sem se obranila izkoriščanja. Jaz sem vso zadevo predelala in čustva so se vsaj na moji strani ohladila, zato se vedem do te osebe kot do vseh ostalih ljudi. Ker nimam nobenih čustvenih ovir ga pozdravim, saj z nekimi zanerami pač ne znam živeti. Od njega dobim prezir. Mislim, da se odrasle in zrele osebe naj ne bi tako vedle… ali pa sem jaz čudna. In vaše mnenje?
Pravilno !
Čeprav,… če bi ta druga oseba imela kar bi ti hotela imeti ali rada, bi lahko njegovo zahtevo(e) tudi pogojevala (da jih izvedeš) z zadovoljitvijo tvojih želja. Problem se seveda pojavi, če ni neke recipročnosti.
Preveč v meglo zavito, da bi lahko karkoli konkretnega rekel, pa vendar…
Mislim, da se gre tukaj za kaznovanje preko “power play” igric. Nasprotna stran ne bo odnehala, dokler ti ne boš zamenjala “tega kraja”. Ni nujno, da je osebi ta teritorij dejansko všeč ali kaj pomeni, vendar se gre za poskus ohranjevanja nadzora (posredno). Če se umakneš, nasprotna stran zmaga – sploh če je ta kraj nekako ključen za tvoje življenje oz. ni mogoče najti enakovrednega substituta.
Če misliš, da je oseba psihopat in bi te lahko začel zalezovati, je dobra taktika, da zelo dobro “zaigraš” izgubo teritorija – da osebi daš vtis, da si ti nekaj pomembnega izgubil in da kao tega ne boš več našel (čeprav pa ti že veš za nek drug kraj oz. pač boljši nadomestek). Tako ima “sovražna stran” domišljavo zavedanje, da je zmagal-a v (teritorialnem) sporu, ti se pa v resnici smejiš neumnosti nasprotni strani, da je nasedla tvoji taktiki.
Malce Sun Tzu-jevo vse skupaj tole zavito, ker ne vem nič konkretnega za kaj točno se gre, vendar recimo kako pristopit k stvari.
Če te zanima psihologija, ipd….
priporočam.
😀
Kako pa bi vedela, da te ignorira, če te ne bi ignoriral v tvoji prisotnosti? Ne moreš nekoga ignorirat, če ni prisoten… torej, da nekoga lahko ignoriraš, potrebuješ njegovo prisotnost.
Upam, da sem zadovoljivo razložil. 😉
Zelo sem vesela komentarjev. Odprli ste mi oči. Res je kar ste napisali! Žal je ta kraj moje delovno mesto in ga ne morem menjati. On pa hodi tja za zabavo. Zdaj mi je jasno, da odnehal ne bo, to traja že 3 mesece in zmeraj bolj. In kaj sedaj? Priznam, da mi že pošteno najeda živce. Ignor na ignor in aroganca! Včasih pripelje tudi ljubico in me še ona pozdravlja… res bolano
Hvala za nasvet. Žal je to moje delovno mesto, njemu pa le kraj kamor pač pride. Problem je, da jaz kraja ne morem menjati, razen da menjam službo, kar pa ni vredno. Res me že vse to najeda. In bajbolj smešno pa je, da očitno ne bo odnehal, saj traja že 3 mesece zmeraj bolj. Nekdo bi rekel ignoriraj nazaj, a kaj ko vpleta že tretjo osebo in to niegovo ljubico, ki pa zna provocirati.
Miles, tvoj odgovor mi je povsem jasen. Ignor pokažeš prvič, drugič… no verjetno pa s tem nehaš, saj ignor pomeni vsaj po moje, da ti je za dotično osebo malo mar. To tej dotični osebi tudi pokažeš in dalje živiš svoje življenje, ja o.k. Razumem!! Ampak, da ta oseba ne preneha 3 mesece in to vsak dan?? Kaj bi storil/a ti? Naj ignorira, človek se sam odloči kako bo reagiral, vendar jaz bi rada vse skupaj pozabila zato sem mu že povedala, da naj ne hodi na ta kraj, vendar ne zaleže. Saj mi ne sledi, me ne zasleduje, vendar vsak dan znova mi s svojo prisotnostjo, aroganco in ignorom vzbudi nek občutek krivde. In to se ne ustavi. Tu je problem. Jaz se umakniti ne morem, če bi lahko bi se umaknila daleč proč!! Ne morem pa ničesar narediti, saj je to javen prostor. Morda me zdaj razumete!
Ok. Imela sta nekaj in se razsla na ne lep nacin. Zivljenje tece dalje. On te ignorira. Prav. Naj te. Ocitno mu tako ustreza. Kaj tebe tako zre, da tega ne mores sprejet?
Nehaj ga pozdravljat in to je to. Delas morda v lokalu, on pa je tam stranka? Naj ga postreze kdo drug. Ce to ji izvedljivo, kako lahko postrezes nekoga ki te ignorira?
Prevec energije ti gre v to da se ga trudis razumet. Ne rabis razumet njehovih odzivov, so taksni kot so. Zakaj pa na vsak nacin pricakujes da se bo vedel tako kot bi ti rada? Pusti ga pri miru. Saj verjetno ni edina oseba v tistem prostoru.
Ne razumi me narobe. Si predstavljam da te ta godlja nervira, ampak ljudje se ne nehajo vest drugace samo zato ker si mi to zelimo. Ima vso pravico da je tam, da se vede kot se vede. Ti vsaj ne tezi.
Zanimivo kako te moti, da te pozdravlja njegova ljubica. Morda pa je ona samo vljudna, ti pa to vzames za podjebavanje? Zakaj le?
Rekla bi da imas tu kar nekaj stvari za pocistit pred svojim pragom.
1. stavek – razumljivo.
2. stavek – WTF ?!
Čakaj, čakaj,… kako lahko kar on pride tja “za zabavo” ? A je on isto zaposlen v tem podjetju ali kako ? Je iz druge “organizacijske škatlice” ali kako ?
Ker recimo iz prejšnje (moje) službe smo imeli te RFID službene kartice (access cards) in če si hotel iz “ene organizacijske škatlice” iti na drug oddelek, si se moral pofočkat oz. si moral imeti “ustrezno dovoljenje”, da so se ti vrata sploh odprla.
Torej gre se za stvar avtorizacije.
Če je on isto zaposlen v tem podjetju in je na višji inštanci kot ti,… bo težka (no odvisno kako ima njegova beseda težo med isto horizontalno-enakovrednimi sodelavci).
Čakaj,… a sta vidva hodila ali kaj (pa se ni obneslo) ? Ker ta “čustvena navezanost” (ki si jo omenila v izvirni objavi) se prav bedno sliši/bere. Kaj točno je bil sploh razlog za tvoj upor ? Za kakšno izrabo se je sploh šlo ?
Kako veš, da takrat kadar tebe ni na tej delovni poziciji, da tudi te osebe ni ? Ti kdo pove ali (še slabše zate) ti sprašuješ ?
Kaj on sploh točno počne, da si ti to razlagaš kot nadlegovanje na delovnem mestu (kar mislim, da bi se vsi tukaj strinjali, da ima neke le-te elemente tega tukaj) ?
Zara 2, pozdravljena!
Zapisala si: “Miles, tvoj odgovor mi je povsem jasen. Ignor pokažeš prvič, drugič… no verjetno pa s tem nehaš, saj ignor pomeni vsaj po moje, da ti je za dotično osebo malo mar. To tej dotični osebi tudi pokažeš in dalje živiš svoje življenje, ja o.k. Razumem!! Ampak, da ta oseba ne preneha 3 mesece in to vsak dan?? Kaj bi storil/a ti? Naj ignorira, človek se sam odloči kako bo reagiral, vendar jaz bi rada vse skupaj pozabila zato sem mu že povedala, da naj ne hodi na ta kraj, vendar ne zaleže. Saj mi ne sledi, me ne zasleduje, vendar vsak dan znova mi s svojo prisotnostjo, aroganco in ignorom vzbudi nek občutek krivde. In to se ne ustavi. Tu je problem. Jaz se umakniti ne morem, če bi lahko bi se umaknila daleč proč!! Ne morem pa ničesar narediti, saj je to javen prostor. Morda me zdaj razumete!”
Poskušam te razumeti in pri tem napisati par svojih izkušenj o srečevanjih s podobnimi ljudmi…
Po možnosti si malo bolj podrobno oglej forum, kjer so obravnavani problemi svojcev, ki živijo ali so živeli z osebami, katerih ravnanja so podobna ravnanjem oseb z mejno ali narcistično osebnostno motnjo, oziroma imajo celo neke druge osebnostne motnje …
Po vsem zapisanem menim, da imaš na nasprotni strani zelo problematično, psihopatsko osebo, ki življenje dojema na bistveno drugačen način, kot ga dojema odrasla in zrela oseba. Tu nam žal naša logika popolnomma odpove… Iz zapisanega jaz vidim na drugi strani osebo, ki se ti načrtno maščuje z ignoranco. Take osebe niso sposobne nobene empatije do sočloveka, imajo pa izredno dojemljive radarje, kako človeka prizadeti in se mu maščevati… In ravno to tudi načrtno počne…
V veliko tolažbo naj ti bo, da si se ga na nek način rešila… Žal pa s tem “hudičev ples” še ni zaključen, ker dotična oseba točno ve s čim te spravlja na “obrate”… Že s tem, da si mu povedala, da naj odneha, si mu dala potrditev, da te njegovo ravnanje moti. S tem je žal dobil hrano (beri: potrditev!), s katero te lahko še naprej prizadene. Vendar ne glede na to, on tudi čuti, da nisi popolnoma ravnodušna. Tudi jeza in bes, ne pomenita naše notranje ravnodušnosti in ne pomenita naše notranje moči…
Jaz bi na tvojem mestu začela pisati dnevnik in vanj beležila vsa opažanja in občutke, ki se ti ob tem dogajajo… Meni je to odločilno pomagalo. Dnevnik nam daje možnost, da smo bolj pri stvari in da se začnemo predvsem poglabljati vase. Med drugim boš dobila odgovore s čim ga nezavedno še pritegneš… Zelo pomembno se mi zdi, da bi pri sebi razčistila z nezdravo krivdo… Nikomur nisi ničesar dolžna storiti ali se ravnati po pričakovanjih drugih…
Kronološki zapisi dalj trajajočega patološkega vedenja te osebe, ti bodo tudi služili, da boš lažje ukrepala. Na podlagi vsega zabeleženega, ga boš bistveno lažje prijavila na Policijo, za nadlegovanje. To boš vsekakor morala storiti, če se bo vse to še naprej nadaljevalo. Vsi kronološko navedeni zapisi, so lahko tudi dokaz policiji, ki bo morala ukrepati…
Vsekakor pa njegovega obnašanja ne bi podcenjevala in ne bi pri tem iskala nekih logičnih odgovorov. Logičnih odgovorov žal tu ne boš našla. Če bi bili, bi se nadlegovanje že nehalo…V dani situaciji te tudi žal nihče ne more razumeti… Nihče ne more dojeti kaj v sebi doživljaš (strah, jezo, nemoč, bes?…) Zelo pomembno je, da ugotoviš, kaj ob vsem tem doživljaš… S pisanjem dnevnika boš tudi bistveno lažje razumela sebe… Prisluhni si! Rešitev ni izven tebe… Razumela boš predvsem tudi to, da si se dolžna čimprej zaščititi!!! Tako mislim. Upam, da ti bo vsaj malo v pomoč. Lp Dogajanje
Zara2!
Se ti opravičujem, ker moj odgovor ni bil objavljen. Ko sem ga pošiljala, sem prejela opombo, da gre besedilo pred objavo v pregled skrbniku. Škoda, ker besedilo ni bilo objavljeno. Danes namreč nimam veliko časa za pisanje…
Napisala sem mnenje izj svojih izkušenj, ki ga bom v kratkem ponovila. Upam, da bo tokrat prišlo do objave:
Mislim, da imaš opravka z zelo nevarno in moteno osebo in jaz njegovega obnašanja vsekakor ne bi podcenjevala. Mislim, da se tudi ti tega zavedaš, saj drugače ne bi sšpraševala. Pri njih pa deluje logika bistveno drugače, kot pri zrelih in urejenih osebah. Z ignoranco in s stalno prisotnostjo se ti enostavno maščuje. S tem, ko si mu rekla naj odneha, je dobil potrditev, da te s svojim ravnanjem “učinkovito” spravlja na “obrate”, Takim ljudem je žal to hrana, s katero se vzdržujejo. Kakršen koli dialog z njimi ni možen, ker če bi bil, bi že odnehal. Pa ni.
Kako bi jaz ravnala na tvojem mestu? Zelo pomaga pisanje dnevnika, kjer bi kronološko pisala dogajanja in hkrati tudi svoje občutke (strah, jezo, bes?…). Te osebe imajo namreč zelo dobro usposobljen “radar”, da zaznavajo kje je oseba ranljiva in kje jo lahko prizadenejo. Vsekakor ve, da nisi ravnodušna, saj nihče ne bi bil ob takem ravnanju ravnodušen.
Dnevnik ti bo služil kot podlago in hkrati tudi kot dokaz, da ga boš lahko prijavila policiji za nadlegovanje. Vsekakor mislim, da se moraš zelo samo zaščitniško obnašati do sebe. Policija v takem primeru mora ukrepati, sploh, če bo vse podprto tudi kronološko z dokazi.
Nihče pa te v dani situaciji ne more razumeti, ker ne ve kaj vse sama ob tem doživljaš. Ravno zato je zelo pomembno, da o tem pišeš in si tako pomagaš sama iskati rešitev. Pri obnašanju takih oseb ni nobene logike, ker oni imajo svoj, edino zase logičen scenarij komuniciranja. Vsekakor pa utegnejo biti take osebe tudi zelo nevarne in prav je da se tega zavedaš in tudi ukrepaš. Mogoče bi bilo smiselno, da o nadlegovanju seznaniš tudi druge zaposlene, svoje prijatelje in bližnje. Dobro je, da ljudje to vidijo, da vedo in po možnosti tudi spremljajo… Upam, da sem ti nakazala vsaj nekaj rešitev. Vse dobro ti želim. Lp Dogajanje
Preveč se sekiraš! Zame je to mimo zato se več ne. No zakaj ne maram ignoriranja, ker nikoli ne vpliva dobro na nikogar. Morda komu prija meni ne. Ne glede na zaključke smo zrele osebe se vsaj nekaj dostojno pogovorit in zadevo končati. Ker pa sem s to osebo zaključila se mi ne da iti v detajle. Življenje je lepo!!
H@ckDaPlanet
Nikjer in nikdar nisem napisala, da me nadleguje. Morda bi bilo prav da še enkrat prebereš moj post. Sicer sem pa s to osebo za zmeraj zaključila. Vseeno mi je kaj in kje počne… vem le to, da se nikoli in nikdar ne bom nikomur pustila finančno izsiljevati!!! Ker tega ni dosegel se je pać na tak način maščeval, ker je vedel da mi je hudo. Nihče ne bo z menoj čustveno manipuliral, me čustveno izsiljeval za svojo korist. Vse skupaj je moja napaka, da sem to osebo želela spoznati. Zaradi mene je lahko na luni ali pa na marsu, sem si pa zapomnila kako je ko naletiš na norca. Življenje je lepo!!
DOGAJANJE očitno si res doživela to kar sem jaz. Res si napisala do potankosti resnico. Vem, da je nevarna oseba in tako zelo, da ne znam povedati. Lahko pa se ti zahvalim za tvoj post in ti povem, da mi je sedaj vseeno za to osebo. Spet mi je lepo in res uživam. Je pa to bila ena izkušnja več. Ne da se mi več o tem norcu, saj zame ne obstaja. Hvala
Vsem, ki ne veste zakaj sem potrebovala vaš nasvet bom sedaj napisala. Morda bom komu pomagala, da se ne bo spuščal v podoben strupen odnos. Morda bom malce daljša, pa vseeno. Krivda on odgovornost, da sem se zapletla s to osebo je zgolj na moji strani. Bila je moja odločitev in jaz sem odgovorna tudi za posledice. Človeka sem na videz poznala že prej. Zaradi njegove prijaznosti in očarljivosti nikoli ne bi mislila, da sem naletela na psihopata. To lahko potrdim, saj ima popolnoma vse kar psihopati imajo. To je bila zame zgolj afera. Najprej šarm prijaznost, dobrota… Ko je končno dobil mojo pozornost se pa je začelo!!! Na začetku mi že nekaj ni bilo jasno. Pošlje mi fotografijo kave in vem iz katere kavarne. Odpišem ” super, počakaj sem rabnokar namenjena tja”. Ni bilo odgovora pa nič zato. Pridem v kavarno pa ga ni več bilo. Morda se človeku mudilo, seveda razumem. Pozabim, pač sporočilo. Potem dobim pohvalo, da sem najboljša v določeni zadevi, ampak čez dva dni mi to pove za sodelavko, da je najboljša. Meni sploh ni pomembno kdo je najboljši ampak dve nasprotni si izjavi v dveh dneh. O.k. pač pogovor. Da se ve, on je naša stranka. No kasneje jaz pošljem sma odgovora ni. Pač človek nima časa. In me povabi na drink in ga ni. Mu napišem ” kje si” saj je že krepko zamujal, a naenkrat stoji zraven. O.k. nič jasno pa vendar le. Spijeva kavo ob tem pa same pohvale kako je in kako dobiva darila od drugih, poglej uro, imam bla bla bla… Kava mimo pa si mislim ljudje smo si različni. Čez nekaj dni se povabi se k meni domov in tu se pa začne… razne zbadljivke v šali, ponižanja v šali… ampak opazila sem, da hoče zvefeti o meni več. Tokrat še je bil prijazen dokaj in je prespal pri meni. Do sem še vzdržljivo a kasneje… nekateri imamo čustva in če sem želela, da sva skupaj za trenutek je postavil pogoj, kupi to in to. Drugače žal ne morem. O.k. malo čudno, a človek še prvič nasede. No in pride, spije par kozarčkov in spet pismehljivo proviciranje, zbadanje. Še dobro, da nisem konfliktna oseba. Vzamem vse za šalo. Nakar po vsem lepem kar je bilo me v mojem stanovanju nažene spat v sosednjo sobo. Šok!! Nisem spala vso noč, zjutraj slišala kako zapira vrata omar. Še dobro, da sem prej umaknila gotovino. No in zdaj se začne… naslednji dan, si mi kupila darilo. Čemu že? Govoril mi je da nima denarja in katero banko imam… Po štirih srečanjih sem bila priča kako psiho v sekundi meni nič tebi nič explodira- pardon brez razloga. O fack… kaj takega. In on je dobro vedel, da so se pri meni razvila čustva na začetku do njega. Ne, nisem prekinila v enem dnevu, ampak po petem srečanju. V dveh tednih! Škoda človeka, saj dokler se kontrolira je o.k. ko pa mu spusti beži hitro in se skrij. No sedaj še o ignoriranj. Ker je vedel, kje me lahko nadzira in mi vrne bolečino je hodil vsak dan v naše podjetje. Me na tak način nadziral in z ignorom imel naprej v obratih. Še zmeraj pride, vendar zmeraj manj. Še dobro, da je temu tako.Upam, le da za zmeraj izgine. Kdo še ni bil v odnosu z psihopatom si ne zna predstavljati, kako ti operejo možgane. Enostavno te s svojo energijo zacoprajo. In če se je to zgodilo meni, ko me ljudje ocenjujejo za močno osebo, se lahko popolnoma vsakemu. Ker pri psihotu nikoli ne veš kaj v momentu sledi, me je njegova prisotnost iz dneva v dan metala v obrate, zato sem vas tudi prosila za nasvet.
Doživela podobno z enim, ki je paranojik, ne jemlje pa zdravil. Meni je htel ustavarit mnenje, da ga je ena ženska zacoprala, da je čarovnica, ker je ni htel met za ljubico in od takrat je v njegovi glavi ona. Zdravil pa noče jemat, ker ga je ona zacoprala, ne ker je bolan. 🙂 Pa ene 10 bab za njo je tudi že nategnil, sem 100%.
Midve bova drugič previdnejši kajne 😉 Lepo mi bodi, saj je še miljon drugih tipov na planetu, boma že najdle svoje žabone.