Pozdravljeni,

da še jaz napišem svojo zgodbo. Boli me, ker ničesar ne razumem. Ko se ljudje kaj pogovarjajo, se vsi razživijo, vklopijo v pogovor, jaz pa se počutim kot da govorijo v katerem drugem jeziku, ki ga ne poznam, zato sem posledično zelo tiha, vase zaprta oseba. Ne družim se z bežnimi znanci, saj, kaj pa bodo z nekom, (ki jih ne razume, resnično prav ničesar ne razumem). Zdi se mi, da bi morala biti nekje drugje, in ne tukaj kjer sem, tako lepo enostavno. Ne zanima me nobena stvar, noben hobi, razen področje psihiatrije, psihoterapije, to mi je nekako zelo pri srcu ( Edino tukaj se najdem), vendar starši tega ne odobravajo, zato se pogosto spremo. V nedeljo sem vzela 5 mg torenda q-tab in 4 mg apaurina. Počutila sem se zelo umirjeno, in lahko sem izrazila svoja čustva, jokala sem, drugače jih zaradi preobremenjenosti ne morem izraziti. Tako sem tesnobna, da ne morem ven na sprehode, (saj niti na WC ne morem zaradi tega). Imam misli, da bom nekoga, ki je star pol leta izpustila iz rok, saj sem tako nemirna, da nisem dovolj pozorna in me je strah, da bo prišlo do nesreče, že tako kakšne sponke, ki jih uporabljam pri delu pogosto potisnem po tleh, kar me sprosti in zato se tega res bojim. Zanima me, kako si lahko pri vsem tem pomagam.

Pozdravljeni,

vi imate verjetno zelo močno socialno anskioznost in morda še zraven obsesivne misli. Vse to je ozdravljivo in ne vem zakaj se ne zdravite?

Lep pozdrav,