Pozdravljeni,

Nekaj dni nazaj sem bila prvič pri psihiatru, ki me je poslal tudi na testiranje za PAS, saj sem omenila, da PAS občasno uživam (poleg drugih težav). Predpisal mi je tudi zdravila za bipolarno motnjo in obisk pri kliničnem psihologu. Testiranje me je zelo prestrašilo in ne vem, če mu je bilo namen, saj sem sama omenila, da PAS občasno uživam, kar je test potrdil. Na izvidu je pisalo, da se predpisuje popolna abstinenca od alkohola in PAS. Sedaj sploh ne morem razmišljati o čem drugem, kot o tem, da se bo ta test zapisal v kartoteko in nikoli ne bom dobila službe oz. da me bodo na kontroli zopet testirali in v primeru pozitivnega rezultata poslali na prisilno odvajanje. Zaenkrat tudi ne bi rada začela jemati zdravil, saj naslednji teden začnem s psihoterapijo in bi raje počakala, da vidim, kako bo šlo s tem pristopom.

K psihiatru sem se naročila samoiniciativno zaradi težav z motnjami v koncentraciji in fobijami. To je bil moj prvi obisk, saj sem se zelo dolgo bala iti, sedaj pa se je moj strah samo še poslabšal. Ali lahko pokličem v ambulanto in odpovem obisk pri kliničnem psihologu, ki so ga že določili brez da bi me vprašali in kasnejšo kontrolo pri dotičnem psihiatru? Ali imam to pravico? Ali me lahko prisilijo, da jem zdravila, hodim na testiranja in kontrole? Nikoli več ne bi rada stopila čez tisti prag; verjamem, da mi bo psihoterapija bolj pomagala, saj sem s psihoterapevtko že imela sestanek in sem se po njem počutila odlično in optimistično.

Pozdravljeni,

najprej tisto kar vas najbolj zanima. Nobeden vas ne more prisiliti na zdravljenje, če se starejša od 16 let in vam ni oduzeta poslovna sposobnost. Niti na zdravljenje vas nobeden ne more poslati, tudi če ste neprestano zadeta. Dokler ne ogrožate svojega ali tujega življenja in ne provzročate večje materialne škode, je zdravljenje popolnoma prostovoljno.

Ampak…

Ne vem kaj vas je toliko šokiralo. Urinski test na droge je samo objektivni dokaz, katere substance so v vašem organizmu prisotne. Psihološko testiranje je namenjeno temu, da se olajša zdravljenje, torej je vama v interesu in ne v škodo. Psihiater vam morda ni “sedel”, vendar je po opisanem zelo vestno in natančno opravil svojo nalogo.
Verjemite mi, da mnogim mojih pacientom, ki imajo težave z odvisnostjo, nisem bila niti malo simpatična, pa vendar bo večina priznala, da sem ravnala v njihovo korist, čeprav jim to ni bilo všeč. Če bo nekaj prepreka pri zaposlitvi, bo to vaša odvisnost, in ne izvid psihiatra. Premislite malo o tem.

Lep pozdrav,

Ne vem, če ste dobro prebrali moje vprašanje. Jaz sem šla samoiniciativno k psihiatru, ker si želim izboljšati kakovost svojega življenja in ker se zavedam svojih problemov, ki sem jih jasno in iskreno obrazložila tudi psihiatrinji.
Od PAS nisem odvisna, saj jih uživam samo občasno. (Seveda se zavedam, kako hitro se kaj takega lahko sprevrže v odvisnost in sem primerno pazljiva). Odvisna sem od alkohola od katerega zaradi želje po boljšem duševnem zdravju abstiniram že več mesecev, saj je zloraba alkohola bistveno poslabšala moje glavne težave, ki pa so daleč od odvisnosti od PAS, saj jih imam že od otroštva.
Nisem razumela, zakaj je bilo potrebno testiranje, če sem že sama povedala, da PAS občasno uživam. Poleg tega je cilj mojega zdravljenja to, da nisem več odvisna od česarkoli, tako da me moja odvisnost ne bo ovirala v prihodnosti, lahko pa me ovira evidenca o pretekli odvisnosti. Vedno sem se bala poiskati pomoč ravno zaradi tega, ker sem se bala, da me bo uradna evidenca o tem ovirala v prihodnosti, kljub temu, da bom premagala odvisnost (tu merim na svojo odvisnost od alkohola).
No, pa saj zdaj že je kar je.

Pozdravljeni,

po čem sklepate, da ga nisem pozorno prebrala? Kako ste si vi predstavljala, da bi bilo prav?

Lep pozdrav,