Naša deklica je oktobra dopolnila 3 leta. Od poletja jo spodbujamo, da bi šla lulat na kahlico, školjko …Poskušali smo zlepa, s pogovorom, raznimi zgodbicami. Tudi manj zlepa, ko smo videli kako zelo jo tišči in smo jo pač proti njeni volji posedli na kahlico ali školjko z nastavkom. Vendar se upira in lula samo v pleničko. Hlačke ima vedno suhe, lulanje zadržuje tudi več kot pol dneva, menca, cepeta, je slabe volje, joka … vendar lulati noče. Nazadnje prosi za pleničko, jo sama prinese, ko jo dobi se polula v pleničko. Preko noči je včasih suha, včasih pa ima pleničko polulano. Hodi v vrtec, kjer jo spodbujajo k uporabi kahlice, opazuje druge otroke, ki to že počnejo … vendar ne. Se upira, joka. Zadnje dneve se dogaja, da v vrtcu noče več lulati niti v pleničko in spet zadržuje, zadržuje. Tudi sicer je karakterno trmasta npr. pri izbiri oblačil, obutve, … če česa ne dobi se meče po tleh, me vleče za pulover … Kaj nam svetujete? Ali bi bil čas, da obiščemo psihologa? Smo že rahlo obupani. Smo povsem običajna štiričlanska družina. Najlepša hvala za vaše odgovre

Verjetno bodo potrebni svetovalni ukrepi glede obvladovanja trme in svojeglavosti:=) Moje mnenje je, da male otroke prepozno začnemo seznanjati z zahtevami vzdržnosti. Pogovorite se z otrokovim pediatrom za ev. napotitev k psihologu,.